Verjetno si tudi ti že stal pred televizorjem, pritiskal na gumb, daljinec pa kot mrtev. Potem si ga malo potrkal po dlani ali mizi – in čudež: spet dela! Zdi se kot čarovnija ali babica vraževerje, a v resnici gre za čisto fiziko, kemijo in malo mehanike. Tukaj je, zakaj ta trik dejansko deluje, kdaj ga lahko uporabljaš in kdaj je čas za nove baterije.
1. Kako sploh deluje navadna alkalna baterija
V notranjosti vsake AA ali AAA baterije je prava mala kemična tovarna:
- negativni pol (anoda) je cinkov prah
- pozitivni pol (katoda) je manganov dioksid
- med njima je alkalni elektrolit (kalijev hidroksid)
Med delovanjem cink oddaja elektrone, ki potujejo skozi vezje in napajajo daljinec. Ko se zmanjka cinka ali elektrolita, je baterija res mrtva. A pogosto se daljinec “ugasi” veliko prej, ker se tok prekine še preden je baterija popolnoma prazna.
2. Glavni krivec: oksidna plast na kontaktih
Kovinski poli baterije in vzmeti v daljincu so iz poceni zlitin. S časom se na njih naredi tanek, nevidni sloj oksida, soli ali drugih usedlin (podobno kot rja). Ta sloj deluje kot izolator – prepreči pretok elektronov, čeprav je v bateriji še 20–50 % energije. Ko daljinec potrkaš ali streseš:
- baterije se rahlo premaknejo
- pritisnejo ob vzmeti z večjo silo
- oksidna plast se razpoka ali vsaj premakne
- kontakt se vzpostavi in tok spet teče
To je daleč najpogostejši razlog, zakaj daljinec “oživi” po nekaj udarcih. Enak trik deluje tudi pri svetilkah, radijih, otroških avtomobilčkih in starih kasetnikih.
3. Notranje usedanje in ločitev plasti
Med dolgotrajno uporabo se v alkalnih baterijah lahko zgodi rahla ločitev: elektrolit se usede na dno, aktivne snovi pa se nekoliko ločijo. Del energije ostane “zaklenjen” v enem delu baterije in ne doseže kontaktov. Rahlo tresenje ali udarci povzročijo mešanje in ponovno povezavo notranjih slojev. Posledica? Zadnje zaloge energije se sprostijo in daljinec dela še nekaj dni ali celo tednov.
4. Korozija vzmeti in kontaktov v daljincu
Večina daljincev ima vzmeti iz poceni jekla ali bakra. Vlaga in čas povzročita korozijo ali zelenkaste usedline. Udarec lahko odlušči korozijo in začasno vzpostavi boljšo povezavo. Enak pojav poznajo mehaniki pri avtomobilskih akumulatorjih – včasih “zaženejo” avto tako, da rahlo potrkajo po polih.
5. Mehanski pritisk in deformacija baterije
Pri zelo starih ali poceni baterijah se lahko negativni pol rahlo odmakne od ohišja. Pritisk ob udarcu baterijo rahlo stisne in ponovno vzpostavi stik med notranjimi komponentami. To je redkejši razlog, a se še vedno dogaja.
Kdaj trik deluje in kdaj je zaman
Deluje odlično, ko:
- je baterija še vsaj 10–15 % napolnjena
- je težava v kontaktu, oksidaciji ali rahlem usedanju
- daljinec ni fizično poškodovan
Ne bo deloval, če:
- je baterija popolnoma izpraznjena
- je močno otečena ali pušča elektrolit
- so kontakti v daljincu popolnoma uničeni od korozije
7 hitrih trikov, ki delujejo še bolje kot samo trkanje
- Obrni baterije za 180° – pogosto reši težavo v sekundi.
- Rahlo stisni baterijo s kleščami (samo alkalne, nikoli litijeve!).
- Obriši pole z vatirano palčko in 90 % alkoholom ali kisom.
- Med baterijo in vzmet vstavi kos aluminijaste folije (zlata vredna rešitev).
- Baterije za 10 minut daj v zamrzovalnik – rahlo krčenje izboljša stik.
- Uporabi radirko in podrgniti pole – odstrani oksid brez kemikalij.
- Kupi kakovostnejše baterije (Duracell, Energizer, Varta) – manj oksidacije.
Zakaj poceni baterije hitreje “umrejo” na ta način
Najcenejše baterije imajo tanjše ohišje in slabše kontakte. Zato se oksidacija in usedanje zgodita veliko hitreje. Pri znamkah višjega cenovnega razreda je trik potreben redkeje.
Trk po daljincu torej ni čarovnija in ni naključje – je preprost fizikalni poseg, ki začasno odpravi najpogostejše ovire za pretok toka. Naslednjič, ko daljinec zataji, vedi, da ne moliš k bogovom elektronike, ampak le malo pomagaš znanosti. In ko bo spet deloval, lahko mirno nadaljuješ z maratonom najljubše serije.
