Ljudje smo po naravi precej ciklični – spimo, jemo in delamo približno ob istem času vsak dan, kar je tudi tisto, kar naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Ni presenetljivo, da naša duševna zdravje prav tako sledi določenim vzorcem. Ste že kdaj slišali, da se stvari zjutraj zdijo manj hude? Da bi to preverili, so znanstveniki z University College London izvedli študijo, ki je potekala med marcem 2020 in marcem 2022, njeni rezultati pa so bili objavljeni pred kratkim. Raziskava je pokazala, kako se naše duševno zdravje spreminja skozi dan, teden in leto, kar je še posebej koristno vedeti, če potujete po Evropi in želite ohraniti svoje duševno ravnovesje med potovanjem.
Kako so izvedli študijo?
Študija je temeljila na podatkih iz obsežne raziskave o vplivu pandemije COVID-19 na družbo, ki je vključevala več kot 49.000 udeležencev. Ti so izpolnjevali vprašalnike o svojem čustvenem počutju, kar je skupno prineslo skoraj milijon podatkovnih točk. Raziskovalci so analizirali, kako se spreminjajo ravni anksioznosti, depresije, sreče in osamljenosti skozi različne časovne cikle – dnevne, tedenske in letne.
Duševno zdravje skozi dan
Rezultati so pokazali, da je duševno zdravje večine udeležencev na vrhuncu zjutraj. Takrat so poročali o najnižjih ravneh anksioznosti in depresije ter najvišjih ravneh sreče. Po jutranjem vrhuncu se ravni anksioznosti in depresije postopoma povečujejo, dosežejo najvišjo točko okoli polnoči, medtem ko občutek sreče v istem obdobju upada. Razlike so sicer majhne, a vzorec je bil dosleden pri večini udeležencev. Če imate težave z duševnim zdravjem, se boste morda zjutraj počutili nekoliko bolje, a razlika ne bo dramatična.
Zanimivo je, da so nekatere druge čustvene komponente, kot je osamljenost, ostale stabilne čez dan. Raziskovalci menijo, da dnevni vzorci vplivajo na duševno zdravje, ne pa na to, kako doživljamo socialne povezave.
Tedenske in letne spremembe
Študija je pokazala tudi tedenske in letne vzorce. Sredi tedna, natančneje v sredo in četrtek, so udeleženci poročali o najvišjih ravneh anksioznosti in depresije. To bi lahko bilo povezano z delovnim stresom, ki je v teh dneh pogosto na vrhuncu. Nasprotno pa so bili vikendi, zlasti petek in sobota, povezani z boljšim duševnim stanjem, kar je verjetno posledica sprostitve in druženja.
Na letni ravni so najvišje ravni duševnega zdravja dosegli poleti, najnižje pa pozimi. To ni presenetljivo, saj so zimski meseci pogosto povezani z manj sončne svetlobe in nižjimi temperaturami, kar lahko negativno vpliva na razpoloženje.
Potovanje po Evropi: Kako ohraniti duševno zdravje?
Če potujete po Evropi, kjer se lahko urniki in okolje hitro spreminjajo, je poznavanje teh vzorcev še posebej koristno. Na primer, če veste, da ste zjutraj bolj optimistični, lahko ta čas izkoristite za načrtovanje dneva – morda za obisk zahtevnejših znamenitosti, kot je vzpon na Eifflov stolp v Parizu, ali za organizacijo prevoza med mesti, kot je potovanje z vlakom iz Münchna v Salzburg. Po drugi strani pa se lahko pozno zvečer, ko je vaša anksioznost morda višja, izogibate stresnim situacijam, kot je iskanje prenočišča v zadnjem trenutku, in raje uživate v sproščujoči večerji ob reki Donavi.
Poleg tega je v zimskih mesecih, ko je duševno zdravje pogosto na nižji ravni, priporočljivo potovati v kraje z več sončne svetlobe, kot so južni deli Italije ali Španije, kjer lahko sonce in toplejše vreme izboljšajo vaše razpoloženje. Poleti pa izkoristite daljše dni za raziskovanje severnih držav, kot so Norveška ali Švedska, kjer lahko uživate v dolgih dneh in naravnih lepotah.
Zakaj duševno zdravje sledi vzorcem?
Raziskovalci menijo, da naša duševna zdravje sledi vzorcem, ker je tesno povezano z našimi cirkadianimi ritmi – fiziološkimi spremembami, ki se dogajajo v 24-urnih ciklih. Na primer, spanje ureja melatonin, hormon, ki se sprošča, ko se svetloba zmanjša, in nam pomaga zaspati. Podobno se zjutraj, kmalu po prebujanju, povečajo ravni kortizola, hormona, ki ga pogosto povezujemo s stresom, a ima tudi druge pomembne funkcije.
Kortizol nam pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi, spodbuja obnovo tkiv in nas ohranja budne ter pripravljene na dnevne naloge. Zjutraj, ko so ravni kortizola najvišje, smo bolj pozorni in pripravljeni na izzive, kar lahko pojasni, zakaj se takrat počutimo bolje. Vendar pa kortizol v previsokih količinah ali ob napačnem času lahko poveča anksioznost, kar se pogosto zgodi proti večeru.
Omejitve študije
Čeprav je študija obsežna, ima nekaj omejitev. Prvič, podatki so temeljili na samoocenah udeležencev, kar pomeni, da so subjektivni – vsak posameznik različno doživlja in opisuje svoje duševno stanje. Drugič, raziskava je potekala med pandemijo COVID-19, ki je bila izjemno stresno obdobje, kar bi lahko vplivalo na rezultate. Zanimivo bi bilo preveriti, ali bi se enaki vzorci pokazali v običajnih okoliščinah – bi sreda še vedno veljala za najtežji dan ali bi se to prestavilo na nedeljo, kot pogosto občutimo?
Kako uporabiti te ugotovitve?
Čeprav razlike v duševnem zdravju skozi dan niso velike, so vzorci koristni za splošno razumevanje, kako upravljati svoje počutje. Zjutraj, ko ste bolj optimistični, izkoristite čas za pomembne odločitve ali zahtevne naloge. Med potovanjem po Evropi lahko to pomeni, da zjutraj načrtujete ogled znamenitosti ali rezervirate prevoz, medtem ko si zvečer privoščite sprostitev. Vendar pa, če imate resnejše težave z duševnim zdravjem, čas dneva ne bo bistveno vplival na vaše stanje – v takih primerih je priporočljivo poiskati strokovno pomoč.
