Novica o domnevni deekstinkciji strašnega volka (Aenocyon dirus), vrste, ki je izumrla pred 10.000 leti in je navdihnila Georgea R. R. Martina za opis huargov v Igri prestolov, je povzročila veliko vznemirjenja. Podjetje Colossal Biosciences trdi, da jim je uspelo vrniti to vrsto iz izumrtja in jo postaviti nazaj v okolje, od koder naj ne bi nikoli izginila. Čeprav se to sliši plemenito, znanstvena skupnost opozarja na številne pomanjkljivosti in vprašanja, ki jih ta projekt sproža. Poglejmo, kaj je resnično za temi trditvami in kakšne so širše posledice.
Zgodovinska perspektiva strašnega volka
Strašni volk je živel v obdobju poznega pleistocena in zgodnjega holocena, pred približno 125.000 do 10.000 leti, na območju od Severne Amerike do pamp v Argentini. Njegovi fosili, zlasti iz nahajališča Rancho La Brea v Los Angelesu, kjer so odkrili do 3.500 celotnih okostij, ponujajo vpogled v to vrsto. Čeprav je bil po velikosti podoben današnjemu sivemu volku, je bil bolj robusten, z močnejšimi čeljustmi, prilagojenimi za drobljenje kosti. Genetske analize, opravljene leta 2021, so pokazale, da se je linija strašnih volkov odcepila od linije današnjih kanidov pred približno 5,7 milijona let. To pomeni, da so sivi volkovi, čeprav sorodni, zelo oddaljeni sorodniki strašnih volkov, saj so se predniki sivih volkov razvijali v Evraziji in šele pozneje kolonizirali Severno Ameriko.
Trditve o deekstinkciji: Kaj je Colossal Biosciences naredil?
Colossal Biosciences, biotehnološko podjetje iz Dallasa, je 7. aprila 2025 objavilo, da jim je uspelo «obuditi» strašnega volka. Trije mladiči, poimenovani Rómulo, Remo in Khaleesi, naj bi bili rezultat naprednih tehnik genskega inženiringa. Postopek je vključeval naslednje korake:
- Iz fosilnih ostankov (zob izpred 13.000 let in lobanja izpred 72.000 let) so pridobili starodaven DNK in sestavili dva visokokakovostna genoma strašnega volka.
- S pomočjo tehnologije CRISPR so v celicah sivega volka, najbližjega živega sorodnika, naredili 20 sprememb v 14 genih, da bi dosegli značilnosti strašnega volka, kot so večja velikost, bel kožuh in širša glava.
- Te spremenjene celice so uporabili za ustvarjanje zarodkov, ki so jih vsadili v nadomestne matere – navadne psičke. Rómulo in Remo sta se rodila 1. oktobra 2024, Khaleesi pa 30. januarja 2025.
Podjetje trdi, da gre za «prvo uspešno deekstinkcijo živali na svetu». Mladiči naj bi kazali vedenje, značilno za volkove, in ne za udomačene pse, ter naj bi bili po videzu podobni strašnim volkovom, z belim kožuhom in robustnejšo zgradbo.
Znanstvena skupnost: To ni deekstinkcija
Kljub pompozni objavi znanstveniki opozarjajo, da gre bolj za marketinški trik kot za resnično deekstinkcijo. Tukaj je nekaj ključnih kritik:
- Pomanjkanje znanstvene revizije: Colossal Biosciences ni objavil študije, ki bi bila podvržena strokovni reviziji, kar je standard za potrditev znanstvenih trditev. Novica temelji na njihovih sporočilih za javnost in članku v reviji Time, kar vzbuja dvome o verodostojnosti.
- Genetska realnost: Mladiči so v resnici genetsko 99,9 % sivi volkovi. Spremenjenih je bilo le 20 genov, kar je daleč od celotne genetske razlike med vrstama. Genoma sivega volka in strašnega volka se razlikujeta za približno 0,5 %, kar pomeni okoli 12 milijonov parov baz. Sprememba 20 genov je torej le kaplja v morje. Jeremy Austin z Avstralskega centra za DNK je poudaril, da bi za resnično deekstinkcijo potrebovali desettisoče, če ne več, dodatnih sprememb.
- Hibrid, ne strašni volk: Strokovnjaki, kot so Nic Rawlence z Univerze Otago in Philip Seddon, pravijo, da so mladiči pravzaprav genetsko spremenjeni sivi volkovi z nekaterimi značilstmi strašnega volka, ne pa dejanski strašni volkovi. Rawlence je starodavni DNK primerjal z «DNK, ki je bil v pečici pri 260 stopinjah čez noč» – fragmentiran in neuporaben za neposredno kloniranje.
- Filozofsko vprašanje: Love Dalén, genetik in svetovalec Colossal Biosciences, priznava, da gre za filozofsko vprašanje, koliko genov je treba spremeniti, da lahko žival imenujemo strašni volk. Kljub temu mnogi menijo, da je oznaka «deekstinkcija» pretirana.
Ekološke in etične dileme
Tudi če bi Colossal Biosciences resnično obudil strašnega volka, se porajajo resna vprašanja o smiselnosti in posledicah takšnega dejanja:
- Ekološko ravnovesje: Ekosistemi so občutljivi na spremembe. Vnos vrste iz drugega časovnega obdobja bi lahko deloval kot invazivna vrsta, ki bi izpodrinila obstoječe plenilce, kot so sivi volkovi, ali prekomerno zmanjšala populacije plena, kot so jeleni ali konji. Christopher Preston, profesor okoljske filozofije z Univerze v Montani, dvomi, da bi strašni volkovi lahko prevzeli ekološko vlogo v današnjem svetu, še posebej ker že vzdrževanje populacij sivih volkov povzroča družbene in politične napetosti.
- Etični pomisleki: Kritiki, kot je predsednik argentinskega Coniceta, opozarjajo, da bi se ogromna finančna sredstva, vložena v deekstinkcijo (Colossal Biosciences je od leta 2021 zbral vsaj 435 milijonov dolarjev), lahko bolje uporabila za ohranjanje ogroženih vrst, ki še obstajajo. Lluís Montoliu, raziskovalec na Nacionalnem centru za biotehnologijo v Madridu, se sprašuje: «Zakaj to počnemo? Ali želimo ustvariti živalski vrt nemogočih bitij?»
- Bлагosрobenje živali: Čeprav Colossal Biosciences trdi, da so mladiči zdravi in živijo v certificirani rezervaciji, obstajajo pomisleki glede dolgoročnega vpliva genetskih sprememb. Robert Klitzman z Univerze Columbia opozarja na tveganja, kot so smrt ali resni neželeni učinki, ki bi lahko prizadeli tako mladiče kot nadomestne matere.
Zgodovinski kontekst deekstinkcije
Ideja o deekstinkciji ni nova. Že v 1920-ih letih sta dva nemška znanstvenika poskušala obuditi evrazijskega tura z vzrejo, kar je privedlo do t. i. Heckovega goveda, ki pa ni bilo pravi tur. Z vzponom tehnik kloniranja, kot je bilo kloniranje ovce Dolly leta 1996, so se pojavile nove možnosti. Leta 2009 so v Španiji poskušali klonirati bukarda, podvrsto kozoroga, ki je izumrl leta 2000, a je klon preživel le nekaj minut. Težava pri kloniranju izumrlih vrst je, da starodavni DNK pogosto ni dovolj dobro ohranjen, kar otežuje postopek.
Colossal Biosciences je zato izbral drugačen pristop – gensko urejanje sivega volka. Podjetje ima ambiciozne načrte, vključno z «obuditvijo» mamuta (predvideno za leto 2028), tilacina (tasmanskega tigra) in dodoja. Marca 2025 so že predstavili miš z mamutovimi lastnostmi, kar kaže na njihov napredek pri genskem inženiringu.
Zaključek: Bolj pomembno je preprečevanje izumrtja kot obujanje preteklosti
Trditve Colossal Biosciences o deekstinkciji strašnega volka so bolj primer naprednega genskega inženiringa kot resnične obuditve izumrle vrste. Mladiči Rómulo, Remo in Khaleesi so genetsko spremenjeni sivi volkovi, ki imajo le peščico značilnosti strašnega volka. Poleg tehničnih omejitev pa je treba upoštevati tudi širše posledice. Namesto da se osredotočamo na obujanje vrst, ki so izumrle pred tisočletji, bi morali več truda vložiti v ohranjanje vrst, ki so še z nami. Preprečevanje izumrtja v prihodnosti je veliko bolj smiselno kot popravljanje napak iz preteklosti, ki bi lahko povzročile nove, še večje težave.
