Migrena: simptomi, vzroki, zdravljenje

Migrena je ena najpogostejših kroničnih bolezni na svetu, ki pa jo je z ustreznim zdravljenjem in preventivo mogoče obvladati. Preberi, kaj povzroča migreno, kako jo prepoznati in kako zmanjšati njene učinke.

Kaj je migrena?

Migrena je vrsta primarne glavobola, ki se pojavi samostojno, ne kot simptom druge bolezni. Značilni so intenzivni in dolgotrajni napadi glavobola, pogosto spremljani z drugimi simptomi. Napadi se lahko pojavijo nekajkrat na leto ali, pri kronični obliki, celo dnevno. Popolna ozdravitev ni mogoča, lahko pa zmanjšamo pogostost in jakost napadov.

Po podatkih je migrena tretja najpogostejša bolezen na svetu, ki prizadene približno 14 % prebivalstva v Evropi in ZDA. Ženske so prizadete trikrat pogosteje kot moški, kar je pogosto povezano z nihanjem ravni estrogena.

Vzroki migrene

Vzrok migrene ni povsem pojasnjen, a raziskave kažejo, da jo sproži nenormalna možganska aktivnost, ki vpliva na kemične signale in krvne žile v možganih. Ključno vlogo igra beljakovina CGRP (kalcitoninu podoben peptid), ki v živčnem sistemu prenaša signal za bolečino preko trojnega živca. Med napadom se raven tega beljakovinskega poveča, kar sproži bolečino.

Napade pogosto sprožijo zunanji dejavniki, imenovani sprožilci, ki so pri vsakem posamezniku različni. Najpogostejši so:

• Stres in čustveni pretresi.
• Alkohol, zlasti rdeče vino ali pivo.
• Kofein ali pomanjkanje le-tega.
• Premalo ali preveč spanja.
• Spremembe vremena (npr. nihanja vlažnosti ali temperature).
• Intenzivna telesna aktivnost, vključno s spolnostjo.
• Preskakovanje obrokov.
• Zatohlost ali močni vonji.
• Živila, kot so sir, čokolada, agrumi, ali tista z nitrati, aspartamom ali mononatrijevim glutamatom.

Simptomi migrene

Migrena se kaže v različnih fazah, od predhodnih znakov do same bolečine. Simptomi se razlikujejo glede na posameznika in vrsto migrene.

Predhodni simptomi (1–2 dni pred napadom):

• Hrepenenje po hrani ali izguba apetita.
• Razdražljivost ali nihanja razpoloženja.
• Zaspanost ali hiperaktivnost.
• Zmanjšana delovna storilnost.
• Povečana žeja.

Avra:
Približno četrtina bolnikov doživi avro, ki je brez bolečin in traja 5–60 minut. Pojavi se zaradi začasnega krča možganskih žil in vključuje:

• Vidne motnje: Utripajoče luči, geometrijske črte, svetle ali temne lise.
• Občutljiva avra: Mravljinčenje ali odrevenelost v okončinah, obrazu ali jeziku.
• Govorna avra: Težave z izgovarjanjem ali zmedenost besed (redko).

Faza glavobola:
Bolečina traja od 4 ure do 3 dni in ima značilne lastnosti:

• Pulzirajoča, pogosto enostranska (v predelu čela ali senc).
• Poslabša se ob telesni aktivnosti.
• Spremljajo jo slabost, bruhanje, občutljivost na svetlobo, zvok ali vonjave.
  Intenzivnost se razlikuje – od znosne do tako hude, da zahteva počitek v postelji.

Vrste migrene

Migrena se deli na več vrst glede na simptome in prisotnost aure:

• Migrena z avro: Napadom sledi avra (vidna, občutljiva ali govorna).
• Migrena brez aure: Najpogostejša oblika brez predhodnih motenj.
• Tiha migrena: Prisotni so predhodni simptomi in avra, a brez glavobola (4 % primerov).
• Menstrualna migrena: Povezana z nihanjem estrogena, pogosta pred ali med menstruacijo, med nosečnostjo ali pri hormonski terapiji.
• Hemiplegična migrena: Redka (0,005 %), spremlja jo šibkost ene polovice telesa, pogosto genetsko pogojena.
• Migrena s stebelno avro: Redka, z močnimi vidnimi in motoričnimi motnjami.
• Vestibularna migrena: Spremlja jo omotica ali vrtoglavica.
• Retinalna migrena: Povzroča hude motnje vida, včasih začasno slepoto.
• Kronična migrena: Napadi pogostejši kot 15-krat mesečno, kar močno zmanjša kakovost življenja.

Pri otrocih: Mlajši otroci lahko doživijo predhodnike migrene, kot so:

• Abdominalna migrena: Bolečine v trebuhu, bruhanje, omotica (1–9 % otrok).
• Paroksizmalna vrtoglavica: Nenadni napadi vrtoglavice.
• Sindrom cikličnega bruhanja: Obdobja hude slabosti in bruhanja.

Zdravljenje migrene

Migrena ni ozdravljiva, a z ustreznim zdravljenjem lahko zmanjšamo pogostost in jakost napadov. Samozdravljenje lahko stanje poslabša, zato je ključen posvet z zdravnikom. Zdravljenje je razdeljeno na dva pristopa:

1. Lajšanje napada:
   • Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID): Za blažje napade.
   • Triptani: Specifična zdravila za migreno (npr. sumatriptan, eletriptan, zolmitriptan), ki ciljajo na bolečino.
   • Antiemetiki: Za lajšanje slabosti in bruhanja.
2. Preventivno zdravljenje:
   • Triciklični antidepresanti: Zmanjšujejo pogostost napadov.
   • Antagonisti serotoninskih receptorjev: Za uravnavanje živčnih signalov.
   • Beta-blokatorji in zaviralci kalcijevih kanalov: Običajno uporabljeni pri srčno-žilnih boleznih.
   • Protikonvulzivi: Za kronične oblike.
   • Injekcije botoksa: Sproščajo mišice vratu in zmanjšajo napade.
   • Antagonisti CGRP: Nova generacija zdravil, ki blokirajo beljakovino CGRP. V Sloveniji so na voljo, dva druga pa čakata na registracijo.

Preprečevanje migrene

Preventiva temelji na zdravem življenjskem slogu in prepoznavanju sprožilcev. Priporočila vključujejo:

• Vodenje dnevnika glavobolov: Zapiši dogodke, povezane z napadi, da prepoznaš osebne sprožilce.
• Uravnotežena prehrana: Izogibaj se alkoholu, kofeinu, hrani z aspartamom, glutamatom ali nitrati (npr. sir, čokolada, agrumi).
• Reden spanec: Ohranjaj dosleden urnik spanja (7–8 ur).
• Zmanjševanje stresa: Poskusi z jogo, meditacijo ali sprehodi.
• Zmerna telesna aktivnost: Redna vadba, kot je hoja ali raztezanje, zmanjša napetost.
• Naravna pomoč: Vdihavanje eteričnega olja sivke, nanašanje metinega olja na sence ali uživanje ingverja lahko omilijo bolečino in slabost.

Vpliv migrene na duševno zdravje

Migrena močno vpliva na duševno zdravje:

• Odnosi: Pogosti napadi lahko omejijo socialne interakcije, povzročijo umik iz konfliktov ali spremenijo družinsko dinamiko (npr. otroci morajo biti tiho).
• Delovna sposobnost: Kronična migrena zmanjša produktivnost in kakovost življenja.
• Psihološke motnje: Lahko sproži depresijo ali anksioznost, še posebej pri kroničnih oblikah.

Psihoterapija je koristna za obvladovanje stresa, ki je pogost sprožilec, in za spopadanje z depresijo ali tesnobo. Uči strategij za soočanje s stresom in pomaga prepoznati, kako migrena vpliva na življenje.

Strokovni komentarji

Nevrologinja:

• Migrena je pogostejša med 30. in 50. letom, po menopavzi pa se njena pogostost zmanjša. Pri otrocih je redkejša (2,5 % do 7. leta), pogosto v obliki predhodnikov, kot je abdominalna migrena.
• MRI ali druge preiskave so potrebne le, če obstajajo „rdeče zastavice“ (npr. spremembe zavesti, krči), saj migrena ni povezana s strukturnimi nepravilnostmi v možganih.
• Najučinkovitejša preventiva vključuje zdrav življenjski slog: reden spanec, uravnotežena prehrana, omejitev sprožilcev in obvladovanje stresa.

Zakaj je to pomembno?

Migrena ni le glavobol, temveč bolezen, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Z zgodnjim prepoznavanjem sprožilcev, pravilnim zdravljenjem in zdravim življenjskim slogom lahko obvladamo njene simptome. Začni že danes: vodi dnevnik glavobolov, poskusi z jogo ali naravnimi olji in se posvetuj z zdravnikom za prilagojeno terapijo. Tako boš lažje užival/a v vsakdanu brez bolečin!