Ste že kdaj pozimi hiteli domov, zunaj je komaj –2 °C, vi pa ko odprete težka vhodna vrata bloka, vas udari tak val mraza, da se vam zdi, kot da ste stopili naravnost v ogromen zamrzovalnik? Noge vam takoj otrdijo na ledenem marmorju, sapica vam zleze za ovratnik, v pičlih dveh sekundah ste premraženi do zadnje celice. Še huje je, če morate čakati na dvigalo – tam je občutek, kot da ste v kovinski škatli, ki jo je nekdo pustil čez noč na balkonu. In vsi stanovalci se pritožujemo: “Kdo je spet pustil vrata odprta?”, “Zakaj hišnik ne prižge ogrevanja?”, “To ni normalno, da zebe bolj kot zunaj!” Pa vendar je to povsem normalno. Ni kriv hišnik, ni kriva slaba izolacija, ni krivo tesnilo na vratih in ni krivo odprto poštno nabrežje. Kriva je čista, preprosta fizika, ki deluje v vsakem bloku na enak način.
Pet glavnih razlogov, zakaj je vhod v bloku naravnost ledena past
- Materiali, ki delujejo kot ogromna hladilna goba Marmor, granit, keramične ploščice, beton, kamen, ponekod celo teraco – vsi materiali, ki jih najdemo v več kot 95 % blokovskih vhodov. Ti materiali imajo izjemno visoko toplotno kapaciteto in toplotno inercijo. Preprosto povedano: potrebujejo ogromno časa in energije, da spremenijo temperaturo. Čez noč, ko temperature padejo, vsrkajo vase ves mraz iz okolice in ga držijo kot v velikem termovki. Čez dan zunaj sonce malo ogreje zrak, asfalt, avtomobile in pločnike – v bloku pa ne pride niti en sam žarek svetlobe. Marmor in beton zato ostajata ledena še ure in ure po tem, ko je zunaj že prijetnih 0 °C ali več.
- Popolna odsotnost sončne svetlobe Na ulici sonce direktno pripeka na tla, stene hiš, avtomobile, drevesa – temperatura lahko v eni sami uri naraste za 8–12 °C. V bloku je vhod skoraj vedno v globoki senci, okna so majhna ali jih sploh ni, vhodna vrata so masivna in se hitro zaprejo. Brez direktne sončne svetlobe ni nobenega naravnega vira toplote. Zato je lahko tudi ob lepem sončnem zimskem dnevu v bloku kar 7–15 °C hladneje kot na prostem.
- Zrak stoji kot v zaprti pločevinki Večina vhodov ima izjemno slabo prezračevanje – morda samo ozka reža nad vrati ali majhno okence visoko pod stropom. Hladen zrak je težji od toplega, zato se usede na tla in tam ostane ujet kot v past. Vsakič, ko nekdo odpre vrata, pride noter nov val hladnega zraka, ki se pomeša z obstoječim in še dodatno zniža temperaturo. Nastane pravi “hladni bazen”, ki se ga z navadnim radiatorjem (če sploh obstaja) nikoli ne da premešati ali ogreti.
- Velika prostornina, visoki stropi in ogromne površine Visoki stropi (pogosto 3–4 metre), dolgi hodniki in ogromna površina pomenijo ogromno količino zraka, ki ga je treba ogreti. En sam majhen radiator ob steni tega preprosto ne zmore – toplota se razprši in izgine, preden sploh doseže tla. Poleg tega hladna tla delujejo kot ogromna hladilna plošča: takoj, ko stopite nanje, vam potegnejo toploto iz nog, zato se vam zdi še veliko hladneje, kot kaže termometer.
- Dodaten učinek dvigala in stopnic V dvigalu je še huje – kovinske stene in tla delujejo kot radiatorji mraza. Na stopnicah pa se hladen zrak zadržuje v nižinah, zato je v pritličju vedno najhladneje. Če živite v višjih nadstropjih, že pot do dvigala pomeni pravo zimsko ekspedicijo.
Zakaj se to dogaja prav v blokih in ne v hišah?
V individualnih hišah imamo običajno lesena ali preproga tla, več oken, boljše naravno prezračevanje in manj masivnih materialov. V blokih pa so vhodi grajeni “trdno in za večno” – z materiali, ki so lepi, trpežni in enostavni za čiščenje, a hkrati prave hladilne pasti.
Naslednjič, ko vas na stopnišču ali v dvigalu zopet “prešine” tisti arktični val, se samo nasmehnite in pomislite: “Fizika dela svoje delo.” Ni napaka arhitekta, ni lenoba hišnika in ni “slab blok” – to se dogaja povsod, kjer so marmor, beton in slabo prezračevanje.
Koliko stopinj razlike čutite vi med ulico in vhodom v vašem bloku? V komentar napišite mesto, nadstropje in številko – naredimo pravo lestvico najhladnejših blokov v Sloveniji! Morda ravno vaš blok drži rekord!
