Razlika v pričakovani življenjski dobi med ženskami in moškimi je dobro znana: ženske povsod po svetu v povprečju živijo dlje. Medtem ko pogosto pripisujemo to razliko vedenjskim dejavnikom, kot so večja nagnjenost moških k tveganim dejavnostim (npr. kajenje ali neprevidna vožnja), nova raziskava kaže, da igra genetika ključno vlogo. Znanstveniki so odkrili mehanizem na kromosomu X, ki bi lahko pojasnil, zakaj ženske pogosto živijo dlje in imajo počasnejši kognitivni upad v starosti.
Kromosom X in njegova vloga pri spolu
Človek ima običajno 23 parov kromosomov, od katerih en par določa spol. Posamezniki z enim kromosomom X in enim Y razvijejo moške značilnosti, pri čemer je kromosom X večinoma «utišan», saj prevladuje Y. Pri ženskah, ki imajo dva kromosoma X, je eden od njiju aktiven, drugi pa «spi», kar preprečuje prekomerno izražanje genov. Vendar nova študija razkriva, da spanje tega «utišanega» kromosoma X ni tako globoko, kot so znanstveniki sprva mislili.
Odkritje v hipokampusu miši
V študiji, objavljeni v reviji Science Advances, so raziskovalci analizirali miši in odkrili, da se približno 22 genov na «utišanem» kromosomu X pri samicah miši reaktivira v poznejših fazah življenja. Ta reaktivacija se je zgodila v hipokampusu – predelu možganov, ki je ključen za učenje, spomin in kognitivne sposobnosti. Pri samicah miši se je to zgodilo pri starosti 20 mesecev, kar ustreza približno 65 letom pri ljudeh.
Med reaktiviranimi geni je izstopal gen PLP1 (proteolipid protein 1), ki ima pomembno vlogo pri tvorbi mielina – zaščitne snovi, ki obdaja živčne povezave. Mielin je ključen za pravilno delovanje nevronov, njegovo propadanje pa je povezano z boleznimi, kot je multipla skleroza. Reaktivacija gena PLP1 bi lahko prispevala k boljšemu ohranjanju kognitivnih sposobnosti v starosti.
Zakaj ženske živijo dlje?
Dena Dubal, soavtorica študije, je pojasnila: »Pri tipičnem staranju imajo ženske možgane, ki so videti mlajši, z manj kognitivnimi primanjkljaji v primerjavi z moškimi. Naši rezultati kažejo, da se utišani kromosom X pri samicah pozneje v življenju reaktivira, kar verjetno pomaga upočasniti kognitivni upad.«
Ta mehanizem bi lahko delno pojasnil, zakaj ženske običajno živijo dlje in imajo manj izrazite kognitivne težave v starosti. Reaktivacija genov na kromosomu X, kot je PLP1, bi lahko nudila dodatno zaščito pred nevrodegenerativnimi procesi, ki so pri moških pogostejši.
Raziskava na miših: Kako so to odkrili?
Raziskovalci so uporabili dva različna seva miši, da so lahko jasno razlikovali med obema kromosomoma X in spremljali izražanje genov. Z analizo hipokampusa so potrdili, da se pri samicah miši v starosti reaktivira več genov na utišanem kromosomu X, medtem ko pri samcih miši tega pojava niso zaznali. Ta razlika kaže na spolno specifičen mehanizem, ki bi lahko imel pomembne posledice za razumevanje staranja.
Ali velja enako za ljudi?
Čeprav je študija potekala na miših, obstajajo indici, da bi lahko podoben mehanizem deloval tudi pri ljudeh. Raziskovalci so analizirali vzorce možganov žensk in ugotovili povišane ravni proteina PLP1 v istih regijah, kjer so ga zaznali pri samicah miši. To nakazuje, da se reaktivacija genov na kromosomu X verjetno dogaja tudi pri starejših ženskah, kar bi lahko prispevalo k njihovi večji dolgoživosti in boljšemu ohranjanju kognitivnih sposobnosti.
Vendar so potrebne nadaljnje raziskave, da se ti mehanizmi potrdijo pri ljudeh in da se ugotovi, kako široko razširjen je ta pojav. Prav tako bo treba raziskati, ali lahko reaktivacijo genov na kromosomu X izkoristimo za razvoj novih terapij proti staranju ali nevrodegenerativnim boleznim.
Nov vpogled v dolgoživost
Odkritje reaktivacije genov na kromosomu X odpira nova vprašanja o tem, kako genetika vpliva na staranje in dolgoživost. Poleg vedenjskih dejavnikov, kot so tveganje in življenjski slog, je jasno, da imajo biološke razlike med spoloma pomembno vlogo. Če se bo potrdilo, da reaktivacija genov, kot je PLP1, res ščiti pred kognitivnim upadom, bi to lahko privedlo do novih pristopov za podaljševanje zdravih let življenja – ne le pri ženskah, ampak morda tudi pri moških z uporabo genetskih terapij. Za zdaj pa študija ponuja dragocen vpogled v to, zakaj ženske pogosto živijo dlje in ohranjajo boljše kognitivne sposobnosti v starosti.
