V svetu obstaja več sto uradno priznanih pasem psov, a večino od njih vidiš povsod: v parku, na Instagramu, celo na reklamah za hrano. Potem pa so tu druge – tiste, ki jih večina ljudi sploh ne prepozna, če jih sreča. Nekatere štejejo le še nekaj sto ali nekaj tisoč osebkov po celem planetu. Niso redke zato, ker bi bile “grde” ali “neuporabne” – redke so, ker so preživele vojne, lakoto, prepovedi, pozabo in spreminjajočo se modo. In ravno zato so danes nekaj najbolj dragocenega, kar lahko srečaš v pasjem svetu.
1. Majhen kosmati poljski ovčar
Predstavljaj si manjšo, bolj kompaktno različico dolgodlake ovčarke – ves puhast, z dlako, ki mu pada čez oči in ga dela podobnega nasmejanemu medvedku. Med obema svetovnima vojnama je bil skoraj iztrebljen – ostalo jih je manj kot sto. Rejci so jih rešili z le nekaj preživelimi linijami in danes jih je po svetu le nekaj tisoč, v Sloveniji pa jih lahko na prste ene roke prešteješ. So izjemno pametni, igrivi, radi “pogovarjajo” s svojimi ljudmi z različnimi zvoki in imajo neverjeten smisel za humor. Potrebujejo veliko gibanja, delo in družino, ki razume njihovo energijo – če to dobijo, so najbolj zvesti in zabavni spremljevalci.
2. Dolg, nizek škotski terier z resasto dlako
Ena najstarejših še živečih škotskih pasem in uradno med najbolj ogroženimi na svetu. Po nekaterih ocenah jih je manj kot 4000. Telo je dolgo in nizko kot pri jazbečarju, ušesa šilasta, dlaka šopasta in pada čez oči kot zavesa. Včasih so jih oboževale kraljice in umetniki, danes pa so redki, ker so trmasti, samostojni in potrebujejo izkušenega, doslednega lastnika ter redno nego. So neverjetno zvesti, pogumni in imajo tisto tipično škotsko “dostojanstvo” – tudi ko spijo na kavču, izgledajo kot majhni lordi.
3. Visok, eleganten sredozemski hrt
Snežno bel ali rdečkasto-bež, vitek kot gazela, z velikimi pokončnimi ušesi, ki delujejo skoraj okrasno. Vzrejen je bil za lov na zajce v skalnatem terenu – lahko brez zaleta skoči čez dva metra visoko ograjo in lovi samo po vidu in hitrosti. Do osemdesetih let so jih skoraj izključno držali na majhnih otokih, zato jih je zunaj tega območja še vedno zelo malo. Doma so pravi leni “kavč krompirčki”, ki spijo 20 ur na dan, zunaj pa se spremenijo v prave atlete. So nežni, tihi in imajo močan lovski nagon – če vidi kaj majhnega in hitrega, ga ni več nazaj.
4. Puščavska “pariah” pasma iz Bližnjega vzhoda
Edina pasma, ki je nastala popolnoma brez človeškega posega – naravni izbor v puščavi čez tisočletja. Pred sedemdesetimi leti so jih začeli udomačevati iz pol-divjih psov, ki so živeli ob nomadskih taborih in preživeli samo najmočnejši. So srednje veliki, podobni divjemu psu, a bolj elegantni in gibčni. Izjemno inteligentni, neodvisni, odlični čuvaji in neverjetno prilagodljivi – preživijo tako v puščavi kot v mestnem stanovanju. Po svetu jih je manj kot 2000, v Sloveniji pa jih lahko prešteješ na prste ene roke.
5. Majhen rdeči sicilski hrt
Vitek kot srna, rdeč kot lava, star kot vulkanski otok, kjer so ga vzrejali za lov med skalami in lavo. V začetku 20. stoletja je bil na robu izumrtja – rešili so ga strastni lokalni rejci, ki so iskali zadnje preživele pse po vaseh. Danes se vsako leto rodi le 100–150 mladičev po vsem svetu. So nežni, tihi, skoraj ne linjajo, potrebujejo le eno česanje na mesec in so pravi “kavč levčki” – doma se ne premaknejo, zunaj pa lovijo kot strela in imajo neverjeten sluh.
6. Visok afriški hrt iz Sahela
Najbolj suh, najbolj eleganten in najbolj redki hrt na svetu. Po svetu jih je manj kot 1000. Nomadska plemena v Zahodni Afriki so jih imela za svete – vrednejše od denarja in orožja. So neverjetno zvesti (izberejo enega samega človeka in ga varujejo kot zaklad), imajo “mačje” navade (radi se zvijajo na hrbtu, plezajo po policah in opazujejo svet z višine) in so izjemno občutljivi na mraz. V njihovih domovinah še danes lovijo gazele po puščavi – in zmagajo.
Katero od teh šestih si že srečal/a ali pa si jo najbolj želiš spoznati? V komentar napiši številko ali kar opiši – mogoče se najde kdo, ki ima takega doma in deli fotko!
