Kava je za mnoge Slovence nepogrešljiv del dneva – bodisi ob jutranji rutini, popoldanskem klepetu ali družabnem srečanju. Vendar pa so ljubitelji kave v zadnjih mesecih opazili, da je njihova najljubša pijača postala precej dražja. Cena kave v Sloveniji je narasla za 10 do 50 centov na skodelico, če jo naročite v lokalu, kar vpliva tako na potrošnike kot na gostince. Kaj je povzročilo ta zgodovinski dvig cen, ki ga nismo videli že od leta 1977? Razkrivamo ključne razloge za naraščanje cen kave v Sloveniji in kaj to pomeni za prihodnost.
Manjša pridelava zaradi vremenskih vplivov
Glavni svetovni pridelovalci kave se soočajo z vremenskimi izzivi, ki so močno zmanjšali ponudbo te priljubljene pijače. Brazilija, ki proizvede približno 40 % svetovne kave, je doživela najhujšo sušo v zadnjih 70 letih, ki ji je sledilo obilno deževje. Posledica tega je bila 20-odstotni upad pridelave arabike – sorte, ki je med potrošniki najbolj priljubljena in se najpogosteje uporablja v Sloveniji.
Tudi Vietnam, drugi največji proizvajalec kave na svetu, predvsem robuste, ki se uporablja za močnejše mešanice in instant kavo, ni bil prizanesen. Lani septembra je tajfun Yagi povzročil obsežno škodo na plantažah, kar je dodatno zmanjšalo pridelavo. Posledica teh vremenskih vplivov je jasna: manjša ponudba kave v svetovnem merilu je povzročila dvig cen, kar občutimo tudi pri nakupu kave v Sloveniji.
Naraščajoče povpraševanje na Kitajskem
Medtem ko se ponudba kave zmanjšuje, povpraševanje po njej globalno narašča, zlasti na trgih, kjer je kava šele v zadnjih letih postala priljubljena, kot je Kitajska. Na Kitajskem se je med mlajšimi generacijami pitje kave močno razširilo in v samo desetletju se je povpraševanje podvojilo, tradicionalni čaj pa je vse bolj v ozadju. To povečano povpraševanje na Kitajskem je zmanjšalo razpoložljivost kave na drugih trgih, vključno s Slovenijo, kar je še dodatno prispevalo k višjim cenam kave v Sloveniji.
Špekulacije na trgu kave
Omejena ponudba in naraščajoče povpraševanje sta kavo spremenila v privlačno naložbo na terminskih trgih, kjer se cena določi vnaprej za prihodnjo dobavo. Nekateri investicijski skladi so začeli množično kupovati kavo vnaprej, kar je povzročilo dodatno rast cen. Ta špekulativni pritisk je še povečal cene kave, kar občutimo vsepovsod – od lokalnih kavarn do supermarketov. Posledica je, da se cena kave v Sloveniji dviguje hitreje, kot bi si želeli.
Kako to vpliva na cene kave v Sloveniji?
Slovenija letno porabi približno 4,5 kg kave na prebivalca, kar pomeni, da smo med večjimi ljubitelji te pijače v Evropi. Večino kave uvozimo, predvsem iz Brazilije in Vietnama, kar pomeni, da smo neposredno odvisni od razmer na teh trgih. Zaradi zmanjšane pridelave in povečanega povpraševanja se je cena arabike lani zvišala za 70 %, dosegla je 3,23 dolarja za funt (približno 3 evre), kar je najvišja raven od leta 1977. Tudi robusta je dosegla rekord od leta 1994 z 1,65 dolarja za funt.
Poleg tega na ceno kave v Sloveniji vpliva splošna inflacija v prehrambnem sektorju, ki je prav tako prispevala k podražitvi. V lokalih so cene skodelice kave narasle za 10 do 50 centov, v trgovinah pa potrošniki prav tako opažajo višje cene. To je vplivalo na navade – mnogi so začeli kavo pripravljati doma in jo nositi s seboj na delo, kar je prizadelo prihodke kavarn in barov.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Dokler se pridelek v državah pridelovalkah ne bo stabiliziral in dokler povpraševanje na globalni ravni ne bo uravnoteženo, bodo cene kave v Sloveniji verjetno ostale visoke. Tudi špekulacije na finančnih trgih bi morale biti bolje regulirane, da bi se izognili dodatnim pritiskom na cene. Za zdaj se morajo potrošniki in gostinci pripraviti na to, da bo uživanje kave še naprej dražje. Morda je čas, da razmislite o alternativah, kot je nakup kave v večjih količinah ali priprava doma – tako lahko vsaj nekoliko zmanjšate stroške, medtem ko uživate v svoji najljubši pijači.
