Od 5. aprila bo uvedena splošna 10-odstotna carina na vse blago, ki vstopa v ZDA, z dodatnimi dajatvami za izdelke iz Evropske unije. Negotovost glede vpliva ukrepov na finančne trge in svetovno trgovino je velika.
Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo napovedal svoj načrt za zvišanje uvoznih carin in obljubil znižanje davkov, kar bi lahko močno vplivalo na trge in svetovno gospodarstvo. »To je dan osvoboditve,« je izjavil v govoru iz Bele hiše.
Od 5. aprila bo uvedena splošna carina v višini 10 % na vse blago, ki vstopa v ZDA. Poleg tega bo dodaten davek veljal za države z višjimi dajatvami na ameriške izdelke, kot je Evropska unija, kar vključuje tudi Slovenijo. Ukrepi bodo vplivali na prehrambene izdelke, kemikalije, plastiko, tekstil, jeklo in aluminij ter druge sektorje.
»Na to smo čakali zelo dolgo. 2. april bo ostal zapisan kot dan, ko se je ameriška industrija ponovno rodila. To je naša deklaracija gospodarske neodvisnosti. Dolga leta so delavce puščali ob strani; zdaj je naš čas, da uspevamo. Znižali bomo davke in odplačali dolg. Amerika bo spet velika,« je spodbudno dejal republikanski predsednik.
Dodal je: »Boleče je gledati, kaj so nam počeli vsa ta leta. A zdaj je konec. Vlagatelji in tovarne se bodo vrnili v našo državo. Več dela doma pomeni novo zlato dobo za ZDA.«
»Pretvarjali so se, da nimamo ovir, medtem ko so nam drugod nalagali ogromne davke. Za to krivim nekdanje predsednike in voditelje. Dopustili so, da je prišlo do točke, ki je nikoli ne bi smeli doseči,« je kritiziral.
Za ponazoritev je Trump pokazal tablo z medsebojnimi carinami. Poudaril je, da ZDA zaračunavajo 2,4 % carine na motorje, medtem ko nekatere države, kot je Vietnam, zaračunavajo do 75 %. »Za tuje avtomobile smo zaračunavali 2,5 %, oni pa nam nalagajo 20-odstotni DDV. Južna Koreja in Japonska postavljata številne omejitve našemu trgovanju. Skoraj nobeno naše podjetje ne sme vstopiti v druge države. V mnogih primerih je prijatelj v trgovini hujši od sovražnika. Ta grozna neravnovesja so prizadela našo industrijo in ogrozila celo nacionalno varnost. Zato bo od polnoči uvedena 25-odstotna carina na vse tuje avtomobile,« je napovedal.
Kakšen bo vpliv ukrepa na Slovenijo?
Trump vidi carine kot način za zaščito ameriškega gospodarstva pred nepošteno globalno konkurenco in kot pogajalsko orodje za boljše pogoje. Od začetka leta 2025 je uvedel 25-odstotno zvišanje carin na uvoz aluminija, jekla in avtomobilov.
Za Slovenijo bi lahko ena od prvih posledic bila uvedba carin na kmetijske izdelke in industrijske surovine, kar bi zahtevalo usklajeno delo vlade za izpogajanje izjem, kot se je zgodilo v preteklosti. Po drugi strani bi carine na uvoz povečale stroške izvoza za Slovenijo, ki je kot članica EU izpostavljena dodatnim dajatvam.
Slovenija je pomemben izvoznik v ZDA, zlasti na področju jekla, aluminija, avtomobilskih delov in farmacevtskih izdelkov. Po podatkih Statističnega urada RS in Gospodarske zbornice Slovenije je izvoz v ZDA leta 2024 dosegel približno 450 milijonov evrov, od česar večji del predstavljajo kovinski izdelki in avtomobilski sektor. Carine bi lahko zvišale cene teh izdelkov na ameriškem trgu, kar bi zmanjšalo konkurenčnost slovenskih podjetij, kot je npr. Impol ali Talum, in vplivalo na delovna mesta v teh panogah.
Vendar pa obstaja tudi priložnost. Slovenija bi lahko izkoristila pogajanja za zmanjšanje carin na specifične izdelke, kot so farmacevtski proizvodi, kjer ima močno industrijo (npr. Krka, Lek). Če bi ZDA omilile dajatve na te sektorje, bi se izvoz lahko okrepil, kar bi nadomestilo izgube drugje.
Ukrep lahko sproži tudi širše posledice na evropski ravni. EU že napoveduje protiukrepe, kar bi lahko privedlo do trgovinske vojne, v kateri bi Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo občutila nihanja cen surovin in povpraševanja. Slovenska podjetja se bodo morala prilagoditi, bodisi z iskanjem novih trgov bodisi z optimizacijo stroškov, da ohranijo dobičkonosnost.
