Ne dotikaj se tega! Kaj je kontaktni dermatitis

Kontaktni dermatitis je kožna bolezen, ki povzroča nelagodje, srbenje ali celo bolečino. Čeprav lahko izpuščaji vzbujajo skrb, ni vedno nalezljiv. Preberi, kaj je kontaktni dermatitis, kako nastane, kakšni so simptomi in kako ga zdraviti, da bo tvoja koža spet zdrava in gladka.

Kaj je kontaktni dermatitis?

Kontaktni dermatitis je vnetje kože, ki nastane zaradi stika z dražilnimi snovmi ali alergeni. Obstajata dve obliki:

1. Preprosti kontaktni dermatitis: Povzročijo ga kemične snovi (npr. kisline, razkužila), mehanske poškodbe (drgnjenje) ali fizikalni dejavniki (vročina, mraz, UV-žarki). Pojavi se na mestu stika in hitro izzveni, ko dražilec odstranimo.
2. Alergijski kontaktni dermatitis: Posledica alergijske reakcije, ki jo sproži genetska nagnjenost. Tudi majhna količina alergena (npr. niklja, dišav) lahko povzroči močno reakcijo, ki se razširi prek območja stika in izzveni počasneje.

Zanimivost: Tudi voda lahko ob dolgotrajnem stiku povzroči dermatitis, prav tako pogosta uporaba alkoholnih razkužil.

Nasvet: Če opaziš izpuščaje, poskusi ugotoviti, katera snov jih je povzročila, in se ji izogni.

Kakšna je razlika med dermatitom in dermatozo?

• Dermatoza: Splošen izraz za vse kožne bolezni, ki ne vključujejo vedno vnetja (npr. akne, luskavica). Prizadene kožo, nohte ali lase.
• Dermatitis: Specifično vnetno stanje kože z zardelostjo, srbenjem ali izpuščaji (npr. atopijski dermatitis, ekcem, kontaktni dermatitis).

Nasvet: Če nisi prepričan/a, ali gre za dermatitis ali drugo kožno težavo, se posvetuj z dermatologom.

Kakšni so simptomi kontaktnega dermatitisa?

Simptomi so odvisni od oblike in resnosti, lahko pa vključujejo:

• Zardelost ali spremembo barve kože (svetla koža pordeči, temna postane temno rjava, vijolična ali siva).
• Močno srbenje, pekoč občutek ali bolečino.
• Suha, razpokana ali luskasta koža.
• Oteklina, mehurji ali gnojne rane (v primeru okužbe).
• Utrjena, razpokana koža ob dolgotrajni izpostavljenosti.

Poseben primer: Fototoksični dermatitis se pojavi, ko dražilec (npr. limonin sok) v stiku s kožo reagira s sončno svetlobo, kar povzroči boleče izpuščaje ali mehurje.

Nasvet: Ob prvih znakih, kot je srbenje ali rdečica, prekini stik s potencialnim dražilcem.

Kdo je bolj dovzeten za alergijski kontaktni dermatitis?

Alergijski kontaktni dermatitis je pogostejši pri ljudeh z genetsko nagnjenostjo k alergijam ali oslabljeno kožno pregrado (npr. pri ihtiozi). Pogostejši je pri poklicih, ki vključujejo stik z dražilci:

• Kovinarji (nikelj).
• Frizarji, kozmetičarji (barve za lase, akrilati).
• Zdravstveni delavci, čistilci (razkužila, guma v rokavicah).
• Cvetličarji (rastlinski sokovi).

Pogosti alergeni: Nikelj (nakit), dišave, konzervansi (npr. metilizotiazolinon v šamponih), barve za tetovaže, lepila v obližih.

Nasvet: Če delaš v rizičnem poklicu, uporabljaj zaščitne rokavice in kreme za kožno pregrado.

Kako nastane alergijski kontaktni dermatitis?

Gre za preobčutljivost zamudelega tipa, kar pomeni, da se reakcija pojavi 48–72 ur po stiku z alergenom. Proces:

1. Alergen prodre v kožo.
2. Imunske celice (T-limfociti) prepoznajo alergen kot grožnjo.
3. Sproščajo citokine, ki povzročijo vnetje, zardelost in srbenje.

Nasvet: Če opaziš zapoznelo reakcijo po uporabi novega izdelka, ga prenehaj uporabljati.

Kako diagnosticirati alergijski kontaktni dermatitis?

Včasih zadostuje pogovor z dermatologom o tvojih navadah, poklicu ali izpostavljenosti soncu. Izpuščaji pogosto izginejo, ko prekineš stik z alergenom, a se vrnejo ob ponovni izpostavljenosti.

• Test odprtega nanosa: Sumljiv izdelek nanesejo na občutljiv predel kože (npr. notranjo stran podlakti). Zardelost ali srbenje potrdita alergijo.
• Kožni testi: Pri kroničnih primerih dermatologi nanašajo različne alergene na majhne praske, da ugotovijo specifičen vzrok.

Nasvet: Vodi dnevnik izdelkov ali snovi, s katerimi si v stiku, da olajšaš diagnozo.

Kdaj obiskati zdravnika?

Ne odlašaj z obiskom dermatologa, če:

• Izpuščaji motijo spanje ali dnevne aktivnosti.
• So boleči, obilni ali se širijo na obraz, telo ali genitalije.
• Ne izginejo po treh tednih.
• Prizadenejo sluznice oči ali ust.
• Se pojavijo znaki okužbe (gnoj, vročina, slabost).

Nasvet: Zgodnje posredovanje skrajša čas zdravljenja in prepreči zaplete.

Kako zdraviti kontaktni dermatitis?

1. Odstrani dražilec ali alergen: Ključno je prepoznati in izključiti vzrok. Pri poklicni izpostavljenosti nosi zaščitno obleko ali rokavice.
2. Nega kože:
   • Začetna faza: Uporabljaj hladilne kreme z alojo, azulenom ali dekspantenolom ali spreje z cinkovim oksidom.
   • Suha koža ali ekcem: Vlažilna sredstva (mazila, kreme, losjoni) zmanjšajo izgubo vlage in zaščitijo kožo. Mazila so najučinkovitejša za zelo suho kožo, losjoni za vneta področja.
   • Uporaba: Nanesite 2–4-krat dnevno, po tuširanju na vlažno kožo, v smeri rasti dlak.
3. Opozorila:
   • Nekatera mazila vsebujejo parafin in so vnetljiva, zato se izogibaj odprtemu ognju.
   • Vlažilna sredstva za kopeli lahko naredijo kad spolzko.
   • Če izdelek po daljši uporabi povzroča draženje, ga zamenjaj.
4. Napredno zdravljenje: Če vnetje po tednu dni ne izzveni, dermatolog predpiše lokalne ali sistemske terapije (npr. kortikosteroide).

Nasvet: Redno zalagaj vlažilna sredstva doma, v službi ali avtu, da jih imaš vedno pri roki.

Zakaj je to pomembno?

Kontaktni dermatitis lahko povzroči veliko nelagodja, a z zgodnjim ukrepanjem in pravilno nego se ga da obvladati. Z izogibanjem dražilcem, ustrezno zaščito in nego bo tvoja koža hitro zacelila. Začni že danes: preveri, kateri izdelki pridejo v stik s tvojo kožo, in jih po potrebi zamenjaj! Tvoja koža bo spet mehka in zdrava, ti pa boš brez skrbi za izpuščaje.