Kdo še ni posegel po pločevinki tunine, školjk v omaki ali pasiranih paradižnikov, ko je bil v stiski? Konzerve so pogosto naša rešitev, a okoli njih še vedno krožijo številni miti. Čas je, da razbijemo tri največje napačne predstave o konzervah in pokažemo, zakaj so še vedno zanesljiva izbira za vsako kuhinjo.
Kako so konzerve nastale?
Zgodba o konzervah sega v 19. stoletje, ko je Napoleon Bonaparte iskal način, kako oskrbeti svojo vojsko s hrano na dolgih pohodih, ne da bi se pokvarila. Razpisal je nagrado za tistega, ki bi našel rešitev, in francoski izumitelj Nicolas Appert je razvil metodo hermetičnega konzerviranja, sprva z uporabo steklenih kozarcev. Leta 1810 je Britanec Peter Durand patentiral pločevinko iz pločevine, s čimer so konzerve vstopile v zgodovino prehrane.
Prve pločevinke so bile vse prej kot praktične – ker odpiračev še niso poznali (izumili so jih šele 60 let kasneje), so vojaki za odpiranje uporabljali bajonete ali kladiva. Danes imamo na srečo odpirače, mnoge pločevinke pa so opremljene z obročki za enostavno odpiranje. Napredek, ki si zasluži aplavz!
Iz česa so konzerve narejene danes?
Če pomislite na stare pločevinke, si morda predstavljate pločevino, ki je hrani dajala kovinski priokus. Sodobne konzerve so drugačne – izdelane so iz jekla z zaščitnim premazom ali aluminija, kar zagotavlja boljšo ohranjenost hrane brez vpliva na okus. Pomemben napredek je notranji premaz pločevink, ki preprečuje neposreden stik hrane s kovino. V preteklosti je ta premaz vseboval bisfenol A (BPA), kar je povzročalo skrbi, a o tem več v nadaljevanju.
Mit 1: «Konzerve sproščajo bisfenol A in nas zastrupljajo»
Bisfenol A (BPA) je bil v središču pozornosti, saj so ga uporabljali v premazih pločevink in nekaterih plastičnih materialih. Nekatere študije so namigovale, da bi lahko v velikih količinah vplival na endokrini sistem, kar je sprožilo zaskrbljenost. Vendar je treba stvari postaviti v pravi kontekst: količine BPA v pločevinkah so izjemno majhne in daleč pod varnostnimi mejami, ki jih določajo zdravstvene oblasti. Da bi BPA imel kakršen koli učinek, bi morali vsak dan pojesti ogromne količine konzervirane hrane.
Kljub temu je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela previdnostni ukrep in od januarja 2025 prepovedala uporabo BPA v embalaži za živila, z nekaterimi prehodnimi obdobji do leta 2028 za določene izdelke. Če vas je torej skrbel BPA, lahko zdaj mirno uživate v svojih konzervah.
Mit 2: «Hrano iz pločevinke morate preložiti, ko jo shranite v hladilnik»
Starejše generacije pogosto svetujejo, naj hrane iz odprte pločevinke ne shranjujemo v hladilniku, češ da se bo «okužila». Včasih, ko so se pločevinke lahko rjavile ali sproščale kovinske delce ob daljšem stiku s hrano, je bil ta nasvet smiseln. Danes, z modernimi materiali in zaščitnimi premazi, to ni več problem.
Vseeno obstaja majhen trik: če je pločevinka odprta in hrana pride v stik z zrakom, se lahko njen okus spremeni ali pa se izsuši. Zato je priporočljivo pločevinko pokriti s folijo ali hrano preložiti v nepredušno posodo. A brez skrbi – če hrano nekaj ur pustite v pločevinki v hladilniku, ne bo prišlo do zastrupitve ali «čudežne kontaminacije».
Mit 3: «Konzerve so manj zdrave kot sveža hrana»
Pogosto slišimo, da konzervirana hrana izgublja hranila in je polna škodljivih konzervansov. Resnica je drugačna: konzerviranje je metoda, ki zelo dobro ohrani hranilne snovi. V nekaterih primerih, kot pri konzerviranih paradižnikih, postopek celo poveča biološko razpoložljivost koristnih snovi, kot je likopen.
Poleg tega konzerve vsebujejo manj aditivov, kot si morda mislite. Večina vsebuje le vodo, olje, sol ali kakšen antioksidant. Na primer, pri konzerviranih stročnicah se včasih uporablja EDTA kot «sekvestrant», ki preprečuje temnenje stročnic – in to je povsem varno. Aditivi so tu z razlogom, a jih ni toliko, kot se pogosto domneva.
Konzerve so varna in praktična izbira
Konzerve so bile, so in bodo ostale praktična in varna možnost za hitro pripravljene obroke. Materiali so se izboljšali, miti so ovrženi, z odpravo BPA pa je varnost še večja. Naslednjič, ko boste odprli pločevinko sardin ali tunine, to storite brez skrbi in uživajte v praktičnosti, ki jo konzerve ponujajo. Ne pozabite jih reciklirati v rumen zabojnik za embalažo – tako poskrbite za okolje in ohranite mirno vest!
