Ste že kdaj sprejeli odločitev, ko ste bili lačni, in jo pozneje obžalovali? Izkazalo se je, da to ni naključje. Sprejemanje odločitev na prazen želodec lahko vodi do impulzivnih in manj premišljenih izbir, kar velja tako za nakupovanje v trgovini kot za pomembnejše odločitve, kot so finančne ali medosebne. To je še posebej pomembno, če potujete po Evropi, kjer lahko lakota med dolgimi dnevi raziskovanja vpliva na vaše odločitve – na primer pri izbiri restavracije ali prenočišča.
Znanstveni dokazi: Lakota in impulzivnost
Leta 2019 je skupina znanstvenikov z Univerze v Dundeeju izvedla študijo, v kateri je sodelovalo 50 oseb. Udeležence so prosili, naj sprejemajo odločitve v dveh različnih stanjih: ko so bili lačni in ko so bili siti. Rezultati so pokazali, da so bile odločitve veliko bolj impulzivne, ko so bili udeleženci lačni. Študija je vključevala odločitve, povezane s hrano, pa tudi z drugimi področji, kot so denar ali glasba.
V eni od faz so udeleženci morali 10 ur postiti, v drugi pa so dve uri pred izpolnjevanjem vprašalnika zaužili obilen obrok. Vprašalnik je ponujal takojšnjo nagrado (npr. hrana, denar ali glasba) ali dvojno nagrado, če bi počakali nekaj dni. Ko so bili lačni, so bili pripravljeni čakati največ 3 dni, sicer so izbrali manjšo nagrado. Ko pa so bili siti, so lahko čakali celo do 35 dni za dvojno nagrado. To jasno kaže, da lakota vodi do manj potrpežljivih in slabših odločitev.
Znanstveniki so izrazili zaskrbljenost, kako lahko to vpliva na življenje posameznikov. Na primer, oseba, ki sprejema odločitve v stanju lakote zaradi finančnih težav, lahko izbere možnosti, ki še poslabšajo njeno situacijo. Podobno lahko med potovanjem po Evropi, če ste lačni po dolgem dnevu raziskovanja mest, kot sta Pariz ali Dunaj, hitro izberete dražjo restavracijo ali prenočišče, ki presega vaš proračun, namesto da bi poiskali bolj ugodno možnost.
Eksperiment z marshmallowi: Potrpežljivost in dolgoročni uspeh
Študija iz leta 2019 temelji na starejšem raziskovanju, znanem kot eksperiment z marshmallowi, ki ga je v 60. letih prejšnjega stoletja izvedel psiholog Walter Mischel z Univerze Stanford. V eksperimentu je sodelovalo več sto otrok, starih od 4 do 5 let. Otroci so bili postavljeni pred mizo z enim marshmallowom, raziskovalec pa jim je povedal, da bo za kratek čas zapustil sobo. Če marshmallowa ne bi pojedli do njegove vrnitve, bi dobili še enega kot nagrado za potrpežljivost.
Nekateri otroci so marshmallow takoj pojedli, drugi so se nekaj časa zadrževali, a na koncu popustili, le redki pa so zdržali 15 minut in dobili dvojno nagrado. Raziskovalci so otroke spremljali več desetletij in ugotovili, da so tisti, ki so pokazali potrpežljivost, v šoli dosegali boljše rezultate pri branju, matematiki in pisanju. V adolescenci so imeli manjše tveganje za zlorabo substanc in debelost, starši pa so poročali, da so se bolje spopadali s stresom in vzpostavljali boljše odnose.
Eksperiment je pokazal, da potrpežljivost pri hrani odraža sposobnost za boljše odločitve tudi na drugih področjih življenja. Znanstveniki z Univerze v Dundeeju so to povezali z lakoto in ugotovili, da pomanjkanje hrane zmanjšuje sposobnost za premišljene odločitve.
Biološka razlaga: Kako lakota vpliva na možgane?
Leta 2023 so znanstveniki izvedli študijo na miših, da bi razumeli, zakaj lakota vpliva na odločanje. Analizirali so možgansko aktivnost in ravni črevesnih hormonov v različnih situacijah. Miši so bile izpostavljene hrani, ki je niso bile vajene, včasih lačne, včasih site. V obeh primerih so hrano povohale, a izid je bil različen. Site miši so hrano povohale, nato pa se je aktiviral njihov ventralni hipokampus, ki jim je preprečil, da bi jedle. Lačne miši pa te aktivacije niso imele in so hrano pojedle.
Raziskovalci so ugotovili, da je ključno vlogo igral hormon grelin, ki se sprošča v črevesju ob postu in povzroča občutek lakote. Visoke ravni grelina so zavirale aktivnost ventralnega hipokampusa, ki je povezan z upravljanjem spomina, čustev in odločanja. Čeprav je študija potekala na miših, nakazuje, da lakota verjetno vpliva na naše možgane na podoben način, kar zmanjšuje sposobnost za racionalne odločitve.
Praktični nasveti za potovanje po Evropi
Če potujete po Evropi, kjer so dnevi pogosto dolgi in naporni – od ogledov znamenitosti v Rimu do pohodov po Alpah – je še posebej pomembno, da ne sprejemate odločitev, ko ste lačni. Lakota lahko vpliva na vašo izbiro prenočišča, prevoza ali celo na to, kako se odzovete v stresnih situacijah, kot je zamujen vlak. Zato poskrbite, da imate pri sebi prigrizke, kot so oreščki ali suho sadje, ki so priročni za na pot. Prav tako si vzemite čas za obrok, preden sprejmete pomembne odločitve, na primer o tem, katero pot nadaljevati ali kje prenočiti.
Zakaj je pomembno jesti pred odločanjem?
Lakota ne vpliva le na odločitve, povezane s hrano, temveč tudi na finančne, medosebne in druge pomembne izbire. Študije kažejo, da smo v stanju lakote bolj impulzivni in manj potrpežljivi, kar lahko vodi do slabih odločitev z dolgoročnimi posledicami. Biološke raziskave nakazujejo, da lakota vpliva na delovanje možganov, kar zmanjšuje našo sposobnost za racionalno razmišljanje. Zato, preden sprejmete pomembno odločitev – bodisi doma bodisi med potovanjem po Evropi – poskrbite, da bo vaš želodec poln. Na dolgi rok vam bo to prihranilo marsikatero obžalovanje.
