Homov Lepota in zdravje Kaj storiti, če se vam zvrti v glavi: kako si pomagati in kdaj k zdravniku

Kaj storiti, če se vam zvrti v glavi: kako si pomagati in kdaj k zdravniku

avtor Julija
Kaj storiti, če se vam zvrti v glavi: kako si pomagati in kdaj k zdravniku

Občutek vrtoglavice lahko preseneti in prestraši: vse okoli vas se zdi, kot da plava, pred očmi utripajo črne pike, pojavi se slabost. Enkratni, blagi napadi običajno niso znak resne težave in minejo v nekaj minutah. Vendar pa lahko vrtoglavica v nekaterih primerih opozarja na stanje, ki zahteva zdravniško pomoč. Razkrivamo, kako si pomagati sami in kdaj je čas za obisk zdravnika.

Kaj je vrtoglavica?

Vrtoglavica je subjektiven občutek šibkosti in nestabilnosti, ko se zdi, da se okolje vrti ali da se vrtite vi sami. Spremljajo jo lahko:

  • Nenadna lahkotnost ali občutek, da boste omedleli.
  • Izguba ravnotežja in občutek lebdenja.
  • Teža v glavi.
  • Slabost ali celo bruhanje.

Napadi se pogosto pojavijo po spanju, ob vstajanju, hitrih gibih glave ali hoji. Trajajo lahko od nekaj sekund do nekaj dni. Pogosti napadi motijo vsakdan: otežujejo vožnjo, delo in počitek. Sama po sebi vrtoglavica redko kaže na smrtno nevarno stanje, a ključni so spremljajoči simptomi.

Kaj storiti, če se vam zvrti v glavi: kako si pomagati in kdaj k zdravnikuZakaj se pojavi vrtoglavica?

Ravnotežje je odvisno od usklajenega delovanja senzoričnega sistema:

  • Oči določajo položaj telesa v prostoru.
  • Senzorični živci pošiljajo možganom podatke o gibanju.
  • Notranje uho zaznava gravitacijo in ohranja ravnotežje.

Vzroke vrtoglavice delimo v dve skupini:

  1. Težave z notranjim ušesom: Možgani dobijo napačne signale, kar povzroči občutek vrtenja (npr. benigni paroksizmalni položajni vertigo – BPPV).
  2. Druge zdravstvene težave: Motnje krvnega obtoka, nizek sladkor, migrene, anemija ali stranski učinki zdravil.

Pogosti vzroki:

  • Migrena: Močna, enostranska bolečina, pogosto z avro (utripajoče luči, mravljinčenje, zevanje, vrtoglavica). Če avra traja več kot uro ali spremlja izguba vida, govora ali otrplost, takoj obiščite zdravnika – lahko gre za možgansko motnjo.
  • Panični napad: Spremljajo ga pospešen srčni utrip, znojenje, bolečina v prsih, strah pred smrtjo. Napad traja 5–20 minut in mine sam. Pomaga globoko dihanje ali tehnika »5-4-3-2-1« (5 stvari, ki jih vidite, 4, ki jih lahko otipate, 3, ki jih slišite, 2, ki jih vonjate, 1, ki jo okusite).
  • Ortostatska hipotenzija: Nenaden padec tlaka ob vstajanju, zaradi dehidracije ali pregretja. Občasni napadi niso zaskrbljujoči, pogosti ali z omedlevico pa zahtevajo pregled.
  • Železova anemija: Pomanjkanje železa povzroča utrujenost, bledico, zasoplost in vrtoglavico. Potrebni so krvni testi.
  • Nizek sladkor (hipoglikemija): Pojavi se pri sladkorni bolezni ali pomanjkanju ogljikovih hidratov. Spremljajo ga znojenje in nemir. Pomaga sladek sok ali bonbon, a pogosti napadi zahtevajo posvet z zdravnikom.
  • Zdravila: Protikonvulzivi, antidepresivi ali zdravila za tlak lahko povzročijo vrtoglavico. Poročajte zdravniku za prilagoditev terapije.
  • BPPV: Najpogostejša oblika vrtoglavice, ki jo sprožijo hitri gibi glave zaradi premikanja kalcijevih kristalov v notranjem ušesu. Spremljajo jo slabost, bruhanje ali motnje vida. Diagnozo potrdi test Dix-Hallpike, pomaga pa manever Epley ali vaje Brandt-Daroff.
  • Okužbe: Labirintitis ali vestibularni nevritis (vnetje notranjega ušesa ali živca) povzročata vrtoglavico, slabost in težave pri hoji. Če se pojavi izguba sluha ali huda ovira pri gibanju, obiščite zdravnika.
  • Menierova bolezen: Povzroča dolgotrajno vrtoglavico (20 minut do 12 ur), izgubo sluha, zvonjenje v ušesih in pritisk. Potreben je zdravniški pregled.

Kako si pomagati pri vrtoglavici?

Blagi, enkratni napadi običajno minejo sami. Poskusite naslednje:

  • Usedite se ali ulezite: Takoj, ko začutite vrtoglavico, da preprečite padec.
  • Počivajte v temi in tišini: To zmanjša občutek vrtenja.
  • Sprostite se: Tesnoba lahko poslabša stanje. Globoko dihajte ali uporabite tehniko »5-4-3-2-1«.
  • Popijte vodo ali pojejte nekaj sladkega: Pomaga pri nizkem tlaku ali sladkorju.
  • Počasi se premikajte: Pri vstajanju sedite na robu postelje nekaj sekund.
  • Spite z višjim vzglavjem: Uporabite več blazin, da preprečite padec tlaka.

Preventiva:

  • Počasi obračajte glavo pri vsakodnevnih opravilih.
  • Izogibajte se nenadnim vstajanjem iz postelje.
  • Pijte dovolj vode in jejte redno, da preprečite dehidracijo ali hipoglikemijo.

Vaje za BPPV:

  • Brandt-Daroff:
    1. Sedite na rob postelje, obrnite glavo 45° levo.
    2. Ulezite se na desni bok, ostanite 30 sekund ali dokler vrtoglavica ne mine.
    3. Sedite, obrnite glavo naravnost, nato 45° desno in ulezite na levi bok.
    4. Ponovite 5-krat, 2–3-krat dnevno.
  • Epleyjev manever:
    1. Ulezite na hrbet, glava naj visi z roba postelje, obrnjena 45° proti prizadetemu ušesu (30 sekund).
    2. Počasi obrnite glavo v nasprotno smer (45°, 30 sekund).
    3. Obrnite se na bok, ohranite položaj glave, nato sedite.
    4. Ponovite do 3-krat dnevno, po navodilih zdravnika.

Kdaj nujno k zdravniku?

Takoj pokličite 112, če vrtoglavico spremljajo:

  • Dvojni vid ali izguba vida.
  • Izguba sluha.
  • Zmedena govorica.
  • Bolečina v prsih.
  • Pospešen srčni utrip.
  • Otrplost polovice obraza.
  • Šibkost rok ali nog, ki onemogoča gibanje.

Ti znaki lahko kažejo na možgansko kap ali prehodno ishemično motnjo, ki zahtevata takojšnjo pomoč.

Kdaj obiskati zdravnika?

  • Če so napadi pogosti ali motijo vsakdan.
  • Če vrtoglavico spremljajo izguba zavesti, hude bolečine ali izguba sluha.
  • Če sumite na anemijo, nizek sladkor ali stranske učinke zdravil.

Kaj storiti, če se vam zvrti v glavi: kako si pomagati in kdaj k zdravnikuDodatni nasveti za obvladovanje vrtoglavice

  • Hidracija: Pijte 1,5–2 litra vode dnevno, še posebej v vročini.
  • Prehrana: Jejte uravnoteženo, izogibajte se preskakovanju obrokov.
  • Stres: Uporabljajte tehnike sproščanja, kot je meditacija, za zmanjšanje tesnobe.
  • Gibanje: Redna, zmerna vadba izboljša pretok krvi in ravnotežje.

Na kaj biti pozoren?

  • Spremljajoči simptomi: Bolečina, otrplost ali izguba vida so resni znaki.
  • Pogostost: Enkratni napadi so običajni, pogosti zahtevajo pregled.
  • Zdravila: Bodite pozorni na stranske učinke in se posvetujte z zdravnikom.
  • Dnevnik: Beležite napade (čas, trajanje, sprožilce), da olajšate diagnozo.

Zakaj je to pomembno?

Vrtoglavica lahko močno vpliva na kakovost življenja, a z ustreznimi ukrepi – od počitka do vaj, kot je Epleyjev manever – jo lahko obvladate. Večina napadov je nenevarnih, a resni znaki, kot so bolečina v prsih ali zmedena govorica, zahtevajo takojšnje ukrepanje. Ti nasveti vam bodo pomagali prepoznati vzrok in si pomagati, preden postane težava hujša. Če se vam zavrti, sedite, popijte vodo ali poskusite tehniko sproščanja! Tako boste hitro povrnili ravnotežje in mir.

Morda vam bo tudi všeč

Pustite komentar