Panda je pravi medved, podobno kot rjavi ali polarni medved, ki sta znana po svojem mesojedem načinu življenja. Vendar pa ta ljubki kitajski medved sledi skoraj izključno rastlinski prehrani, v kateri kraljuje bambus. Novo odkritje razkriva, kako molekule v bambusu vplivajo na njegovo prehrano in pomagajo razumeti, zakaj je panda opustila mesno hrano. V tem članku raziskujemo, kako mikroRNA iz bambusa oblikuje prehranske navade pand in kaj to pomeni za njihovo zdravje.
Panda: mesojedec z rastlinsko dušo
Kljub temu, da ima panda črevesno floro, značilno za mesojede živali, in nima encimov za razgradnjo celuloze, se že približno sedem milijonov let prehranjuje z bambusom. Vsak dan lahko prežveči do 14 ur in poje okoli 12 kg bambusovih listov ter stebel, a prebavi le približno 17 % te hrane. Zakaj torej panda vztraja pri tako zahtevni prehrani? Odgovor se skriva v mikroRNA, drobnih molekulah v bambusu, ki vplivajo na pandino telo.
Vloga mikroRNA v prehrani pande
Nedavna študija, objavljena v reviji Frontiers in Veterinary Science, razkriva, da mikroRNA iz bambusa vstopa v pandin krvni obtok in vpliva na njeno prilagoditev rastlinski prehrani. Raziskovalci z Univerze Normal Zahodne Kitajske so analizirali vzorce krvi sedmih pand in odkrili 57 različnih mikroRNA, povezanih z bambusom. Te molekule uravnavajo raven dopamina, ki vpliva na prehranske preference pand, hkrati pa igrajo vlogo pri razvoju vonja in okusa, povezanih z njihovimi prehranskimi navadami.
MikroRNA se v pandino telo vnaša že v zgodnjem otroštvu prek materinega mleka, kjer pomaga pri rasti in razvoju. Ko panda odraste in bambus postane osnovna hrana, te molekule še naprej modulirajo izražanje genov, kar vpliva na fiziološke procese, kot so rast, biološki ritmi, vedenje in imunski odziv.
Kako bambus spreminja pando?
Zanimivo je, da panda nima genov, potrebnih za učinkovito prebavo rastlinske hrane, kar so znanstveniki odkrili že leta 2009 z analizo njenega genoma. Tudi črevesni mikrobiomi pand so bolj podobni tistim pri mesojedih živalih. Vendar mikroRNA iz bambusa omogoča presnovo dopamina, kar pandi vzbuja potrebo po nadaljnjem uživanju te rastline. Študija je pokazala, da se sestava mikroRNA razlikuje glede na starost in spol pand – odrasli samci imajo višjo koncentracijo teh molekul, ki lahko vplivajo tudi na reproduktivne procese.
Pomen za zdravje in ohranjanje vrste
Odkritje ima širše posledice. MikroRNA iz rastlin lahko pomaga krepiti imunski sistem pand in povečuje njihovo odpornost proti boleznim. Raziskovalci načrtujejo nadaljnje študije, vključno z analizo krvi mladih pand, ki še niso jedle bambusa, da bi bolje razumeli, kako se ta proces razvija. Takšna spoznanja bi lahko vodila do novih pristopov pri preprečevanju in zdravljenju bolezni pri živalih.
Prizadevanja za ohranjanje pand
Panda je uvrščena na seznam ranljivih vrst po klasifikaciji Mednarodne zveze za varstvo narave. Organizacija WWF že od osemdesetih let sodeluje pri ohranjanju te vrste, med drugim z ustvarjanjem naravnih rezervatov in ekoloških koridorjev na Kitajskem, ki povezujejo izolirane populacije pand. Več kot 70 % njihovega naravnega habitata je zdaj zaščitenega, kar koristi tudi drugim vrstam v teh območjih. V Evropi je živalski vrt v Madridu dosegel pomemben uspeh z vzrejo šestih pand, kar je zgodovinski dosežek za ohranjanje te vrste.
Odkritje, da mikroRNA iz bambusa igra ključno vlogo pri prehrani pand, razkriva fascinantno zgodbo o prilagoditvi. Bambus ni le hrana, temveč ključni dejavnik, ki oblikuje biologijo in vedenje teh edinstvenih medvedov, ter dokaz, kako tesno so živali povezane z okoljem, v katerem živijo.
