Ali je mogoče pozabiti materni jezik?

Človek lahko delno ali celo popolnoma pozabi svoj materni jezik, čeprav je to odvisno od različnih dejavnikov, kot so starost, okolje, čustvene izkušnje in stopnja uporabe jezika. Tukaj je podrobna razlaga, ki temelji na znanstvenih in praktičnih virih.

Fenomen jezikovne atrofije

Jezikovna atrofija je postopen proces, pri katerem posameznik izgublja sposobnost tekočega govora, razumevanja ali uporabe maternega jezika. To se zgodi, ko oseba večino časa govori ali razmišlja v drugem jeziku, kar zmanjšuje priložnosti za uporabo maternega jezika. Možgani, ki delujejo pragmatično, postopoma »odstranijo« manj uporabljene jezikovne informacije, saj jih smatrajo za manj potrebne.

Materni jezik je prvi jezik, ki ga oseba usvoji po rojstvu, običajno prek družine in okolja. Proces pozabljanja se začne z izgubo posameznih besed, nato fraz, kar lahko vodi do mešanja jezika (npr. vstavljanje angleških besed v slovenski govor) ali potrebe po prevajanju v mislih (»Kako se to reče po slovensko?«). V večini primerov se pozabljanje ustavi na tej točki, razen v specifičnih okoliščinah.

Otroci so bolj dovzetni

Otroci so bolj izpostavljeni tveganju za jezikovno atrofijo, saj so njihovi možgani še v razvoju in se hitreje prilagodijo novemu okolju. Raziskave kažejo, da jeziki niso trdno zasidrani v zavesti otrok do približno 12. leta starosti. Na primer, študija iz leta 2003 je pokazala, da so otroci, rojeni na Korejskem polotoku in posvojeni v Francijo med 3. in 8. letom, do 30. leta razumeli korejščino enako slabo kot francoski govorci, ki jezika nikoli niso poznali.

Podobno lahko otroci, ki se preselijo v novo državo ali so posvojeni, skoraj v celoti pozabijo materni jezik, če ga ne uporabljajo. Primer je ruska deklica, ki jo je posvojila ameriška družina in je hitro izgubila ruski besednjak, ko je začela uporabljati angleščino.

Odrasli in pozabljanje jezika

Za odrasle je popolna izguba maternega jezika redka, saj je jezik shranjen v dolgotrajnem spominu, ki je odporen na staranje ali manjše zdravstvene težave. Vendar lahko odrasli doživijo delno pozabljanje, zlasti če dlje časa živijo v tujem jezikovnem okolju in redko uporabljajo materni jezik. To se kaže kot:

• Težave pri iskanju pravih besed ali fraz.
• Sprememba sintakse ali vstavljanje tujih besed (npr. »downshifting« namesto »upočasnitev življenjskega tempa«).
• Lahek tuji naglas ali spremenjena izgovorjava zaradi prilagoditve govornega aparata novemu jeziku.

Najmočnejši dejavniki, ki vplivajo na pozabljanje pri odraslih, so:

• Čustvene travme: Raziskava o nemških Judih, ki so pobegnili pred nacistično Nemčijo, je pokazala, da so tisti, ki so doživeli hude travme, bolj pozabljali nemščino, ne glede na starost ali čas bivanja v tujini.
• Intenzivna potopitev v tuji jezik: Ljudje, ki se popolnoma potopijo v novo jezikovno okolje (npr. poslovneži, ki se izogibajo stikom z rojaki), lahko postopoma izgubijo tekočnost v maternem jeziku.
• Starost ob selitvi: Mlajši odrasli (do 20 let) lažje pozabijo materni jezik kot starejši.
• Pomanjkanje stikov z rojaki: Presenetljivo je, da lahko intenzivno druženje z rojaki v tujini včasih poslabša znanje jezika, saj se pogosto ustvari hibridni jezik (npr. mešanica poljščine in angleščine).

Vendar odrasli redko popolnoma pozabijo materni jezik, razen v izjemnih primerih, kot so hude psihološke ali fizične travme (npr. poškodbe možganov). Primer je ameriški vojak, ki je po petih letih ujetništva izgubil tekočnost v angleščini.

Ali je pozabljanje jezika reverzibilno?

Pozabljanje maternega jezika je pogosto delno in ga je mogoče obrniti. Odrasli lahko obnovijo znanje z:

• Pogovorom z naravnimi govorci ali obiskom domovine.
• Poslušanjem podcastov, branjem knjig ali gledanjem filmov v maternem jeziku.
• Učenjem družinskih članov maternega jezika, kar krepi prakso.

Tudi pri otrocih, ki so pozabili jezik, ostanejo kognitivni sledovi, ki olajšajo ponovno učenje. Na primer, indijski otroci, posvojeni v angleško govoreče družine, so pokazali hitrejše učenje svojega maternega jezika v primerjavi z novinci.

Praktični nasveti za ohranjanje maternega jezika

• Redna uporaba: Pogovarjajte se z rojaki, pišite dnevnik ali berite novice v maternem jeziku.
• Kulturna povezanost: Ohranjajte stik z glasbo, filmi ali tradicijami, povezanimi z vašim jezikom.
• Učenje drugih: Učite otroke ali prijatelje svojega jezika, kar krepi vaše znanje.
• Spremljanje sprememb: Bodite v koraku z novimi izrazi in slengom, saj se jezik razvija.
• Izogibanje hibridizaciji: Zavedajte se mešanja jezikov in se trudite govoriti čisto v maternem jeziku, ko je to mogoče.

Zakaj je to pomembno?

Materni jezik ni le orodje za komunikacijo, temveč del identitete, kulture in spominov. Njegova izguba lahko povzroči občutek odtujenosti ali sramu, še posebej pri mladih, ki se soočajo z asimilacijo. Po drugi strani je jezikovna atrofija naraven proces, ki ga lahko omilimo z redno uporabo jezika. Začni z majhnimi koraki, kot je branje knjige v maternem jeziku ali pogovor z družino, in ohrani svojo jezikovno dediščino živo!