Kaj je meteozavistnost in kako jo obvladovati: nasveti zdravnika

Meteozavistnost je reakcija telesa na spremembe vremena, kot so nihanja temperature, zračnega tlaka ali vlažnosti. Čeprav ne gre za uradno medicinsko diagnozo, lahko vremenske spremembe pri nekaterih ljudeh povzročijo opazne simptome. Spodaj so opisani vzroki meteozavistnosti, skupine, ki so ji bolj izpostavljene, simptomi in praktični nasveti za lajšanje težav.

Kaj je meteozavistnost?

Meteozavistnost je občutljivost telesa na vremenske spremembe, kot so temperaturna nihanja, spremembe zračnega tlaka, močan veter, visoka vlažnost ali motnje zemeljskega magnetnega polja. Ta reakcija je naravna, saj je človek del narave in se prilagaja okolju. Pri zdravih ljudeh je nelagodje običajno blago in hitro mine, kar kaže na normalno delovanje telesa. Vendar pa lahko pri posameznikih z oslabljeno prilagoditvijo ali zdravstvenimi težavami vremenske spremembe povzročijo resnejše simptome.

Meteozavistnost je pogostejša v urbanih okoljih, kjer ljudje manj časa preživijo na prostem, se malo gibljejo in so odvisni od klimatskih naprav ali centralnega ogrevanja. To zmanjšuje naravno sposobnost telesa za prilagajanje, kar poveča občutljivost na vreme. Čeprav meteozavistnost ni bolezen, lahko okrepi simptome obstoječih zdravstvenih stanj.

Kdo je bolj izpostavljen meteozavistnosti?

Meteozavistnost je pogosto povezana z zdravstvenim stanjem posameznika. Med ljudmi brez srčno-žilnih težav je meteozavistnih približno 5–10 %, med tistimi s hipertenzijo pa kar 50 %. Skupine z večjim tveganjem vključujejo:

• Osebe s kroničnimi boleznimi:
  • Bolezni hrbtenice in sklepov (npr. artroza, artritis).
  • Srčno-žilne težave (npr. nihanja krvnega tlaka).
  • Bolezni dihal (npr. astma, kronični bronhitis).
  • Nevrološke motnje (npr. migrene, anksioznost).
• Posamezniki z zgodovino poškodb glave ali zlomov.
• Ljudje z nezdravim življenjskim slogom: kadilci, uživalci alkohola, tisti z nizko telesno aktivnostjo.
• Nosečnice, ki so zaradi hormonskih sprememb bolj občutljive.

Vremenske spremembe, kot so temperature nad 30 °C ali vlažnost nad 70 %, dodatno obremenjujejo telo, saj sistem termoregulacije deluje intenzivneje, kar poveča obremenitev srčno-žilnega sistema.

Stopnje meteozavistnosti

Glede na resnost simptomov ločimo tri stopnje meteozavistnosti:

• Blaga: Subjektivno nelagodje, ki hitro mine.
• Srednja: Jasni simptomi, kot so nihanja krvnega tlaka, motnje srčnega ritma ali spremembe telesne temperature.
• Huda: Izrazite motnje, odvisne od starosti, kroničnih bolezni in splošnega zdravja.

Približno 30 % ljudi občuti zmerno ali hudo meteozavistnost, kar kaže na pomemben vpliv vremena na določene skupine.

Simptomi meteozavistnosti in načini za njihovo lajšanje

Simptomi meteozavistnosti so raznoliki in nespecifični, pogosto pa se poslabšajo ob hitrih vremenskih spremembah. Najpogostejši vključujejo:

1. Glavobol in migrena
   Vzrok: Nihanja zračnega tlaka in vlažnosti povzročijo neravnovesje kemikalij (npr. serotonina) in razširitev krvnih žil, kar vpliva na pretok krvi v možgane.
   Nasveti:
   • Pijte dovolj vode, da preprečite dehidracijo.
   • Omejite kofein (npr. največ dve skodelici kave dnevno, izogibajte se temni čokoladi).
   • Poskusite z masažo glave in vratu, dihalnimi vajami ali hladnim obkladkom na zatilju.
   • Topla kopel lahko sprosti napetost.
2. Spremembe razpoloženja
   Vzrok: Hladno, vlažno vreme ali močan veter lahko povzročijo potrtost, nervozo ali nespečnost. Sezonska depresija (SAD) je pogosta pozimi zaradi pomanjkanja sončne svetlobe.
   Nasveti:
   • Uživajte živila, bogata z vitamini skupine B, ali razmislite o prehranskih dopolnilih po posvetu z zdravnikom.
   • Ukvarjajte se z aktivnostmi, ki dvigujejo razpoloženje, kot so poslušanje glasbe, branje ali joga.
   • Čim več časa preživite na dnevni svetlobi, pozimi uporabite svetlobne svetilke, ki posnemajo sončni vzhod.
3. Poslabšanje alergij
   Vzrok: Hladno vreme lahko povzroči hladno urtikarijo, sonce pa sončno urtikarijo. Visoka vlažnost ali mraz sprožita nealergijski rinitis (zamašen nos, kašelj, solzenje).
   Nasveti:
   • Nosite topla oblačila iz lanu ali bombaža, izogibajte se volni, ki draži kožo.
   • Pri sončni urtikariji uporabljajte kremo z visokim SPF, širokokrajne klobuke in oblačila, ki pokrivajo telo.
   • Upoštevajte hipoalergensko dieto in se posvetujte z zdravnikom o antihistaminikih.
4. Bolečine v sklepih
   Vzrok: Vlažno in hladno vreme lahko poslabša simptome artritisa, čeprav znanstveni dokazi niso povsem enotni.
   Nasveti:
   • Uporabljajte protivnetne mazila in nosite topla oblačila, zlasti volnena.
   • Namesto vroče kopeli izberite suho ali infrardečo savno, saj visoka vlažnost lahko poslabša bolečine.
5. Suha koža, šibki lasje in nohti
   Vzrok: Suhi zrak pozimi in ogrevalna sezona zmanjšata vlažnost, kar povzroči suhost kože, poškodbe lipidne pregrade in zmanjšan pretok krvi, kar oslabi lase in nohte.
   Nasveti:
   • Uporabljajte nežna čistila, vsaka dva tedna izvajajte piling za odstranjevanje odmrle kože.
   • Pri ličenju uporabite primer z dimetikoni ali silikoni, ki preprečujejo izsušitev.
   • V spalnici namestite vlažilec zraka, da ohranite ustrezno vlažnost.
   • Za lase in nohte uporabljajte negovalne maske ali lake, po posvetu z zdravnikom dodajte prehranske dodatke.
6. Pomanjkanje vitamina D
   Vzrok: Pomanjkanje sončne svetlobe zmanjša raven vitamina D, kar povzroči mišično šibkost, povečano občutljivost za bolečino in zaspanost.
   Nasveti:
   • Po posvetu z zdravnikom opravite teste in po potrebi uživajte dodatke vitamina D.
   • V prehrano vključite živila, bogata z vitaminom D, kot so mastne ribe, jajčni rumenjaki ali obogateni mlečni izdelki.
7. Težave z dihanjem
   Vzrok: Nizke temperature lahko povzročijo krče dihalnih poti, kar vodi v oteženo dihanje.
   Nasveti:
   • Na prostem nosite masko, ki segreje zrak pred vstopom v pljuča.
   • Posvetujte se z zdravnikom, če se težave pogosto ponavljajo.

Komentar strokovnjakinje

Natalija Polenova, družinska zdravnica, terapevtka, kardiologinja in dietologinja, poudarja, da meteozavistnosti ne smemo obravnavati kot samostojno bolezen, temveč kot skupek simptomov, povezanih s kratkotrajnimi vremenskimi spremembami (npr. migrene, poslabšanje hipertenzije) ali sezonskimi dejavniki (npr. pomanjkanje vitamina D, suha koža). Preventiva in obvladovanje vključujeta:

• Zdravljenje osnovnih bolezni: Pravilno obvladovanje kroničnih stanj zmanjša vpliv vremena.
• Preprečevanje pomanjkanja mikrohranil: Redni vnos vitaminov in mineralov podpira splošno zdravje.
• Zdrav življenjski slog: Stabilna psiha, telesna aktivnost, odsotnost odvečne teže in škodljivih razvad (npr. kajenje, alkohol) zmanjšajo občutljivost na vreme.

Polenova opozarja, da je žara bolj nevarna kot mraz, saj lahko povzroči poslabšanje srčno-žilnih in dihalnih bolezni ter poveča smrtnost, kot je pokazalo vroče poletje 2010 v Rusiji. Hkrati pa lahko mraz povzroči podhladitev, zlasti pri starejših, otrocih ali pri uživanju alkohola. Za preventivo se oblačite primerno vremenu, uporabljajte klimatske naprave in se izogibajte ekstremnim razmeram.