V Sloveniji, tako kot v mnogih drugih državah, ženske ob upokojitvi pogosto dosežejo slabše ekonomske razmere kot moški. Raziskave in statistični podatki kažejo, da je povprečna pokojnina žensk nižja od moških, kar je posledica sistemskih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo finančno stabilnost skozi celotno življenje. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je povprečna pokojnina žensk v letu 2023 znašala približno 85 % moške pokojnine, kar odraža globoko zakoreninjene neenakosti na trgu dela in v družbenih vlogah. Poleg tega ženske v povprečju živijo dlje kot moški – po podatkih SURS za leto 2023 je pričakovana življenjska doba žensk 83,5 let, moških pa 78,2 let – kar pomeni, da morajo s temi nižjimi prihranki preživeti daljše obdobje.
Glavni razlogi za slabše ekonomske razmere žensk ob upokojitvi v Sloveniji
- Plačilna vrzel med spoloma
V Sloveniji plačilna vrzel med moškimi in ženskami še vedno obstaja, čeprav je manjša kot v nekaterih drugih državah. Po podatkih SURS iz leta 2023 ženske v povprečju zaslužijo približno 8 % manj kot moški za enako delo, v nekaterih sektorjih, kot je zasebni sektor, pa je razlika še večja. Ta vrzel vpliva na sposobnost žensk, da varčujejo in prispevajo v pokojninske sklade. Nižji dohodki skozi delovno dobo pomenijo nižje prispevke za pokojnino, kar se odraža v nižji pokojnini ob upokojitvi. Poleg tega matere pogosto doživljajo dodatne plačne kazni, saj po porodniškem dopustu pogosto delajo krajši delovni čas ali imajo manj možnosti za napredovanje. - Prekinjene kariere zaradi družinskih obveznosti
Ženske v Sloveniji pogosto prevzamejo glavno vlogo pri skrbi za otroke in starejše družinske člane, kar vodi do prekinitev v njihovi karieri. Po podatkih raziskave Eurostata iz leta 2022 kar 88 % žensk v Sloveniji opravlja neplačana gospodinjska dela in naloge skrbi v primerjavi z 62 % moških. Te prekinitve zmanjšajo število let prispevkov v pokojninski sistem, kar neposredno vpliva na višino pokojnine. Na primer, ženska, ki zaradi skrbi za otroke nekaj let dela s krajšim delovnim časom ali sploh ne dela, bo imela manj vplačanih prispevkov, kar zmanjša njeno pokojnino. - Večja stopnja dela s krajšim delovnim časom
V Sloveniji je delež žensk, ki delajo s krajšim delovnim časom, višji kot pri moških. Po podatkih SURS iz leta 2023 je 12,5 % zaposlenih žensk delalo s krajšim delovnim časom, medtem ko je ta delež pri moških znašal le 4,8 %. To je pogosto posledica potrebe po usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, kar pa vodi do nižjih dohodkov in posledično nižjih pokojninskih prispevkov. Čeprav je Slovenija v primerjavi z Latinsko Ameriko, kjer je neformalno delo bolj razširjeno, v boljšem položaju, krajši delovni čas še vedno negativno vpliva na dolgoročno finančno varnost žensk. - Pomanjkanje finančne izobrazbe in načrtovanja
Ženske v Sloveniji se pogosto soočajo s pomanjkanjem finančne izobrazbe, kar vpliva na njihovo sposobnost dolgoročnega finančnega načrtovanja. Raziskave kažejo, da so ženske manj samozavestne pri finančnih odločitvah in pogosto prepuščajo upravljanje financ partnerjem ali drugim družinskim članom. Po raziskavi OECD iz leta 2021 je finančna pismenost med ženskami v Sloveniji nižja kot med moškimi, kar otežuje načrtovanje upokojitve. Na primer, mnoge ženske se osredotočajo na dnevne finančne potrebe družine in manj na dolgoročno varčevanje ali investiranje. - Konzervativen pristop k investiranju
Ženske v Sloveniji so pri investiranju običajno bolj previdne kot moški, kar omejuje rast njihovih prihrankov. Študije kažejo, da ženske pogosteje izberejo varnejše naložbe, kot so bančni depoziti ali obveznice, namesto bolj tveganih, a potencialno donosnejših možnosti, kot so delnice ali vzajemni skladi. Ta konzervativen pristop je deloma posledica pomanjkanja zaupanja v finančne odločitve in kulturnih vzorcev, ki ženske usmerjajo k varnosti namesto k rasti. Posledično njihovi prihranki ob upokojitvi pogosto ne dosežejo enake vrednosti kot pri moških, ki so bolj nagnjeni k tveganju.
Potrebne spremembe za izboljšanje razmer v Sloveniji
Za zmanjšanje teh vrzeli so potrebne sistemske in družbene spremembe:
- Prerazporeditev nalog skrbi: Moški in družba morajo prevzeti večjo odgovornost za neplačano delo, da bi ženskam omogočili večjo udeležbo na trgu dela. V Sloveniji so že uvedeni nekateri ukrepi, kot je starševski dopust, ki ga lahko koristijo oba starša, a je delež moških, ki ga izkoristijo, še vedno nizek – po podatkih Ministrstva za delo iz leta 2022 ga izkoristi le 8 % očetov.
- Izboljšanje finančne izobrazbe: Vključevanje finančne pismenosti v šolske programe in organizacija delavnic za odrasle lahko ženskam pomaga pri bolj samozavestnem upravljanju financ. Na primer, programi, kot je »Denar in mi« v okviru Zveze potrošnikov Slovenije, že nudijo osnovno finančno izobrazbo, a bi jih bilo treba razširiti.
- Spodbude za delo s polnim delovnim časom: Delodajalci bi morali ponuditi več fleksibilnih delovnih možnosti, ki ženskam omogočajo polno zaposlitev brez ogrožanja družinskih obveznosti. Poleg tega bi lahko država uvedla dodatne olajšave za matere, ki se vračajo na delo po porodniškem dopustu.
- Spremembe pokojninskega sistema: Slovenija bi lahko sledila primerom drugih držav, kot je Švedska, kjer pokojninski sistem upošteva čas, porabljen za skrb za otroke, in ga priznava kot prispevek k pokojnini. V Sloveniji je trenutno minimalna pokojninska doba 15 let prispevkov, a bi lahko uvedli dodatne olajšave za ženske, ki imajo krajšo delovno dobo zaradi skrbi.
Zaključek
Ženske v Sloveniji ob upokojitvi dosežejo slabše ekonomske razmere kot moški zaradi plačilne vrzeli, krajšega delovnega časa, prekinitev kariere zaradi družinskih obveznosti, pomanjkanja finančne izobrazbe in konzervativnega pristopa k investiranju. Te neenakosti se kopičijo skozi življenje in povzročajo nižje pokojnine, kar je še posebej problematično, saj ženske živijo dlje in potrebujejo več sredstev za preživetje v starosti. Reševanje teh izzivov zahteva celostni pristop, ki vključuje politične reforme, izboljšanje finančne pismenosti in spremembe v družbenih normah, da bi zagotovili večjo finančno varnost za ženske v starosti.
